Stara je bila 97 let, umrla pa je zaradi odpovedi srca in pljuč. Estée je bila ustanoviteljica kozmetičnega podjetja Estee Lauder Inc.

Rodila se je v 1. julija 1906 v Coroni v ameriški zvezni državi New York. Leta 1930 se je poročila z Josephom Lauterjem, s katerim je imela dva sinova. Od moža se je leta 1939 ločila, nato pa sta se znova poročila leta 1942. Družina je v tridesetih letih tudi spremenila svoj priimek iz Lauter v Lauder.

Zakonca sta bila poročena do Josephove smrti leta 1982. Svoje podjetje je Estée ustanovila tako, da je začela prodajati kreme. Kreme in mazila je izdelal njen stric, ki je bil kemik, prodajala pa jih je v kozmetičnih salonih, klubih po obali in letoviščih. Leta 1948 ji je uspelo, da je prepričala šefe Saksa, da so ji odstopili en prodajni pult v njihovi trgovini na newyorški Peti aveniji. Tu je razvila svoj odnos do strank in tudi po štiridesetih letih v poslu se je vedno udeležila predstavitve katerega koli svojega izdelka v kozmetičnih trgovinah.

Svojim slavnim znancem in prijateljem je vedno podarjala vzorce svojih izdelkov, saj je vedela, da ji je to zagotovilo, da je bila najboljša. Leta 1953 je predstavila svojo prvo dišavo Youth Dew – olje za kopanje, ki je bilo hkrati tudi parfum. Prvo leto je prodala 50 tisoč stekleničk, do leta 1984 pa je ta številka narasla na 150 milijonov stekleničk letno.

Leta 1998 jo je časnik Time kot edino žensko uvrstil na seznam 20 najbolj vplivnih poslovnežev 20. stoletja. Dobila pa je tudi predsednikovo medaljo svobode.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1184 pr. n. št. so Grki vdrli v Trojo s pomočjo trojanskega konja.

Leta 1342 je umrl papež Benedikt XII., s pravim imenom Jacques Fournier. Vladal je v Avignonu. Rodil se je leta 1285, papež pa je postal leta 1334.

Leta 1704 je začel izhajati prvi ameriški časopis The Boston Letter.

Leta 1742 je francoski stotnik Rouget de Lisle v Strasbourgu zložil vojno pesem renske armade. Še istega leta se je preimenovala v marseljezo. To ime je dobila, potem ko so jo peli marsejski prostovoljci, ki so korakali proti Parizu.

Leta 1854 se je rodil francoski politik in maršal Philippe Petain. Leta 1916 je vodil obrambo Verduna. Pozneje je bil povezan s francoskim klerofašističnim gibanjem. Leta 1940 je podpisal kapitulacijo Francije in postal ministrski predsednik vichyjske vlade.

Leta 1854 sta se na Dunaju poročila Franc Jožef in Elizabeta Bavarska.

Leta 1863 so belci v kalifornijskem Keyesvillu pobili 53 Indijancev iz plemena Tehachapi.

Leta 1873 se je rodil avstrijski politik in dunajski župan Theodor Korner. Leta 1951 je postal avstrijski predsednik.

Leta 1897 se je rodil predsednik Mehike Manuel Ávila Camacho.

Leta 1898 je Španija napovedala vojno ZDA.

Leta 1913 so v New Yorku slovesno odprli nebotičnik Woolworth Building.

Leta 1915 se je z aretacijami armenskih intelektualcev v turških mestih uradno začel armenski genocid.

Leta 1916 se je v Dublinu začel eden največji uporov Ircev proti Britancem, imenovan velikonočni upor.

Leta 1920 je policija med stavko železničarjev v Ljubljani ubila 14 ljudi, 30 pa jih je ranila.

Leta 1926 se je rodil nekdanji premier Švedske Thorbjörn Fälldin.

Leta 1927 se je rodil novozelandski kemik in Nobelov nagrajenec Alan MacDiarmid.

Leta 1932 so na volitvah v Nemčiji v Prusiji, na Bavarskem, v Wurtenbergu in Hamburgu zmagali nacisti.

Leta 1952 se je rodil francoski modni oblikovalec Jean-Paul Gaultier.

Leta 1953 je angleška kraljica Elizabeta II. povzdignila Winstona Churchilla v viteza.

Leta 1960 je umrl nemški fizik in Nobelov nagrajenec Max von Laue.

Leta 1961 so z dna morja dvignili švedsko ladjo Vasa, ki je bila narejena v 17. stoletju.

Leta 1963 se je princesa Alexandra Kentska poročila z Angusom Ogilvyjem. Poroka je bila v Westminstru.

Leta 1964 je umrl nemški bakteriolog in Nobelov nagrajenec Gerhard Domagk. Nemec je nagrado zavrnil.

Leta 1967 se je sovjetski vesoljec Vladimir Komarov ponesrečil pri pristajanju vesoljske ladje. Vzrok smrti so bila zapletena padala v času pristanka ladje.

Leta 1968 je Mauritius postal član OZN-ja.

Leta 1970 so Kitajci v vesolje poslali svoj prvi satelit, ki so ga poimenovali Dong Fang Hong I.

Leta 1970 je Gambija postala republika, Davda Javara pa njen predsednik.

Leta 1975 je skupina Baader-Meinhof razstrelila zahodnonemško ambasado v Stockholmu.

Leta 1981 je IBM predstavil svoj prvi osebni računalnik.

Leta 1984 je Apple Computer predstavil svoj prenosni računalnik Apple Iic.

Leta 1986 je umrla Američanka Wallis Simpson, žena windsorskega vojvode Edwarda.

Leta 1990 je vesoljsko plovilo Discovery v tirnico utirilo vesoljski teleskop Hubble.

Leta 1990 je bil škotski otok Gruinard po 48 letih karantene tudi uradno razglašen za območje brez vraničnega prisada (antraksa).

Leta 1994 so na Danskem naredili največjo liziko na svetu, ki je tehtala kar 1.366 kilogramov.

Leta 1995 so izdelali še zadnji avtomobil znamke Chevrolet corvette ZR-1.

Leta 2005 je umrl nekdanji izraelski predsednik Ezer Weizman.

Leta 2005 je bil kardinal Joseph Ratzinger tudi uradno posvečen za 265. papeža Rimskokatoliške cerkve. Ob inavguraciji je prevzel ime Benedikt XVI.