Halonenova je diplomirala iz prava na univerzi v Helsinkih leta 1968. Po izvolitvi za predsednico se je 26. avgusta 2000 poročila s svojim sodelavcem Penttijem Arajärvijem.

Od leta 1971 do 2000 je bila članica socialdemokratske stranke, od leta 1974 do 1975 je bila premierjeva sekretarka, od leta 1977 do 1996 je bila članica helsinškega mestnega sveta, od leta 1979 do 2000 pa članica parlamenta.

Leta 1987 je postala ministrica za socialne zadeve in zdravje in to funkcijo je opravljala do leta 1990.

Leta 1989 je postala ministrica za nordijsko sodelovanje; to funkcijo je opravljala do leta 1991.

Leta 1990 je postala ministrica za pravosodje in to funkcijo opravljala le leto dni, nato pa je leta 1995 postala ministrica za zunanje zadeve in na tej funkciji vztrajala do leta 2000.

V prvem krogu predsedniških volitev leta 2000 je Halonenova dobila največ glasov, a jih je bilo manj kot 50 odstotkov, zato so morali izvesti še drugi krog volitev, v katerem pa je za las premagala svojega nasprotnika, premierja Eska Ahoja, in tako postala prva ženska na položaju finskega predsednika. Maja 2005 je napovedala, da se bo tudi na prihodnjih volitvah potegovala za predsednico.

Predsednica se zelo zanima za umetnostno zgodovino, gledališče in plavanje. Rada riše in skicira, ima dve mački, ki slišita na ime Miska in Rontti. Poleg finščine govori še švedsko, angleško, nemško in francosko. Ima otroka iz prvega zakona, hčerko Anno, njen mož pa ima sina Eska.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 640 je postal papež Janez IV.

Leta 820 je bil ubit bizantinski vladar Leo V.

Leta 1166 se je rodil angleški kralj John.

Leta 1389 se je rodil britanski vojvoda John VI.

Leta 1491 se je rodil španski ustanovitelj jezuitskega reda Ignatius Loyola.

Leta 1542 je umrl portugalski pomorščak Vasco da Gama, eden največjih raziskovalcev vseh časov. Objadral je Rt dobrega upanja in odkril pomembno trgovsko pot v Indijo.

Leta 1660 je umrla kraljična in princesa Oranska Mary.

Leta 1715 so švedske enote okupirale Norveško.

Leta 1724 se je rodil švicarski zdravnik Johann Conrad Ammann.

Leta 1777 je James Cook odkril otok Kiritimati, ki ga imenujejo tudi Božični otok.

Leta 1818 se je rodil iznajditelj mehanskega ekvivalenta toplote in zakona o ohranitvi energije James Prescott Joule. Po njem so poimenovali enoto za delo, energijo in toploto. Bil je sin bogatega pivovarja. Oče ga je spodbujal pri študiju in mu celo opremil domači laboratorij. Umrl je leta 1889.

Leta 1837 se je v Münchnu rodila avstrijska cesarica Elizabeth Amalie Eugenie - Sissy, soproga habsburškega monarha Franca Jožefa I. Imela sta štiri otroke: Sophie, Gisele, Mario Valerie in prestolonaslednika Rudolfa, ki se je ubil.

Leta 1845 se je rodil grški kralj George I.

Leta 1851 je zgorela knjižnica ameriškega kongresa.

Leta 1865 je nekaj veteranov, ki so se borili na strani konfederacije v ameriški vojni, ustanovilo kukluksklan.

Leta 1923 se je rodil ameriški general George Patton IV.

Leta 1924 so Albanijo razglasili za republiko.

Leta 1940 je vlada Cvetković - Maček razpustila Združeno delavsko zvezo sindikatov Jugoslavije in zasegla njeno imetje.

Leta 1941 so se Svobodne francoske sile izkrcale v Sant-Pierre-et-Miquelonu.

Leta 1943 je ameriški predsednik Roosevelt sporočil, da bo zavezniške sile med invazijo v Evropo vodil general Dwight Eisenhower.

Leta 1946 je bila ustanovljena Peta francoska republika.

Leta 1951 je Libija postala neodvisna. Idris I. se je razglasil za kralja.

Leta 1953 se je železniški most pri Tangivaiju na Novi Zelandiji zrušil. V reko Vhangaehu je strmoglavil potniški vlak, ki je bil nabito poln. V nesreči je umrlo 153 ljudi.

Leta 1954 je Laos postal neodvisen.

Leta 1957 se je rodil afganistanski predsednik Hamid Karzaj.

Leta 1963 je prvo potniško letalo pristalo na letališču Brnik.

Leta 1966 je letalo kanadske družbe Canadair CL44, ki ga je najela ameriška vojska, strmoglavilo na neko vasico v Južnem Vietnamu. Umrlo je 129 ljudi.

Leta 1968 so posadko ladje USS Pueblo po 11 mesecih severnokorejske oblasti izpustile. Posadko so toliko časa zadrževali, ker so jo obtožili vohunjenja.

Leta 1968 je posadka Apolla 8 kot prva vstopila v orbito Lune.

Leta 1972 je zaradi potresa v Nikaragvi umrlo najmanj 10.000 ljudi.

Leta 1974 je ciklon Tracy opustošil avstralsko mesto Darwin.

Leta 1979 so v Francoski Gvajani izstrelili prvo nosilno raketo Ariane.

Leta 1979 je Sovjetska zveza napadla Afganistan, da bi podprla marksistično oblast v državi.

Leta 1980 je umrl nemški predsednik Karl Dönitz.

Leta 1985 je črni bik zablokiral promet v hongkonškem tunelu Cross Harbour. Promet je bil zaradi bika ustavljen za tri ure.

Leta 1997 je v Alžiriji oborožena skupina pobila med 50 in 100 ljudi v masakru Sid El Antri.

Leta 1999 je umrl brazilski predsednik João Baptista de Oliveira Figueiredo.

Leta 2003 je španska policija preprečila napad, ki ga je ETA želela izvesti na madridski postaji Chamartin. ETA je želela uporabiti 50 kilogramov eksploziva v napadu ob 15.55, ko bi bila postaja polna ljudi.

Leta 2004 je jug ZDA prizadel hud snežni metež.

Leta 2004 je silovit potres z močjo 8,1 stopnje po Richterjevi lestvici stresel morsko dno med Avstralijo in Antarktiko. Žarišče potresa je bilo 800 kilometrov jugovzhodno od Tasmanije v bližini otoka Macquarie.