Courtney je Kurta prvič videla nastopiti z Nirvano leta 1989 v Portlandu v zvezni državi Oregon. Z njim se je na kratko pogovarjala po koncertu in se zagledala vanj, uradno pa naj bi ju predstavili na koncertu skupin L7 in Butthole Surfers v Los Angelesu maja leta 1991. Potem ko je v naslednjih tednih od bobnarja Nirvane Davea Grohla (danes vodje priljubljene skupine Foo Fighters) Lovova slišala, da je tudi ona všeč Cobainu, ga je začela osvajati. Po nekaj tednih obojestranskega spogledovanja sta jeseni leta 1991 postala par, družila ju je tudi ljubezen do mamil.

V začetku leta 1992 je Lovova izvedela, da je noseča s Cobainom in nekaj dni po zaključku Nirvanine turneje po zahodni obali ZDA sta se v ponedeljek, 24. februarja 1992, poročila na plaži Waikiki na Havajih. 18. avgusta 1992 se je Courtney in Kurtu rodila hči Frances Bean Cobain. V naslednjih letih se je njuna vroča ljubezen malce ohladila, precej zaslug za to so imeli tudi tabloidi in njihova nenehna namigovanja o zakonskih težavah. In seveda, mamila. Mnogim oboževalcem Nirvane se je Lovova zelo zamerila, primerjali so jo z Yoko Ono, ki naj bi bila odgovorna za razpad Beatlov, potem ko je "omrežila" Johna Lennona.

Kurt Cobain je 5. aprila 1994 po dolgem boju z odvisnostjo od heroina storil samomor s puško. Star je bil 27 let. Tudi po njegovi smrti se nenaklonjenost njegovih oboževalcev do Courtney Love ni umirila, mnogi teoretiki zarote so namigovali celo, da naj bi bila odgovorna za Kurtovo prezgodnjo smrt. Courtney še vedno polni časopisne stolpce zaradi svojega burnega zasebnega življenja in težav z mamili.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 303 je rimski cesar Galerij objavil edikt, s katerim je zahteval preganjanje kristjanov.

Leta 1075 je bil na cerkveni sinodi v Rimu uzakonjen celibat. Poročeni duhovniki so se morali ločiti od svojih žena, v nasprotnem primeru so jih izobčili iz cerkve.

Leta 1500 se je rodil svetorimski cesar Karl V.

Leta 1552 je v bitki pri Pavii španska vojska premagala francosko-švicarsko. Špancem so odločilno pomagale muškete, ki so bile prvič uporabljene kot bojno orožje.

Leta 1557 se je rodil svetorimski cesar Mathias.

Leta 1582 je papež Gregor XIII. podpisal bulo Inter Gravissimas, s katero so spremenili koledar. Po papežu koledar imenujemo gregorijanski.

Leta 1739 je vojska pod vodstvom iranskega vladarja Nadirja Šaha pri Karnalu premagala vojsko mugalskega vladarja Indije Mohameda Šaha.

Leta 1815 je umrl ameriški mehanik in izumitelj Robert Fulton, ki je izdelal prvo podmornico in prvi parnik The Clermont.

Leta 1826 se je s podpisom sporazuma končala prva burmanska vojna.

Leta 1848 se je francoski kralj Louis-Philippe odpovedal vladarski oblasti.

Leta 1866 se je rodil ruski fizik Peter Nikolajevič Lebedjev.

Leta 1868 je na neworleanškem Mardi Grasu potekala prva parada, v kateri so uporabili luči.

Leta 1868 je Andrew Johnson postal prvi ameriški predsednik, ki ga je spodnji dom ameriškega parlamenta obtožil zlorabe položaja, pozneje pa so ga spoznali za nedolžnega.

Leta 1882 je nemški zdravnik Robert Koch objavil, da je odkril povzročitelja tuberkoloze - bakterije.

Leta 1917 je ameriški veleposlanik v Veliki Britaniji predal Zimmermannov telegram, v katerem je Nemčija jamčila, da bo zagotovila vrnitev Nove Mehike, Teksasa in Arizone Mehiki, če bo ta napovedala vojno ZDA.

Leta 1918 je Estonija postala od carske Rusije svobodna država.

Leta 1920 je bil v 25 točkah objavljen prvi politični program nemške Nacionalsocialistične delavske stranke, ki jo je leto prej ustanovil Adolf Hitler.

Leta 1925 je umrl švedski državnik in vodja socialdemokratske stranke Karl Hjalmar Branting.

Rodil se je 23. novembra 1860. Študiral je matematično astronomijo in delal kot asistent na observatoriju v Stockholmu. Svojemu znanstvenemu delu se je leta 1884 odpovedal, da bi postal novinar.

Leta 1886 je začel urejati časopis Social-Demokraten in bil tri leta kasneje tudi eden od ustanoviteljev švedske socialdemokratske stranke. Od leta 1896 je bil prvi član parlamentarne skupine, prvih šest let pa celo edini. Socialdemokratsko stranko je vodil tudi takrat, ko je ta nasprotovala vojni, da bi Norveška in Švedska ostali združeni v eni državi. Ko je leta 1905 kriza izbila sodu dno, si je izmislil slogan: "Roke stran od Norveške, kralj!"

V imenu stranke je organiziral upor, v katerem je poklical k stavki proti vojni, in je eden najbolj zaslužnih za to, da vojne ni bilo. Branting je sprejel Bernsteinovo revizijo marksizma, postal je reformist in je svetoval pri mirnemu in postopnemu prehodu od kapitalizma v socializem. Trikrat je bil izbran za premierja Švedske – leta 1920, 1922 in 1924. Bil je prvi socialdemokrat na Švedskem, ki je opravljal to funkcijo.

Prvič je nasledil Nilsa Edena, njega pa je nasledil Louis De Geer mlajši. Drugič je nasledil Oscarja von Sydowa, Ernst Trygger pa je nasledil Brantinga na premierskem stolu. V tretje je Branting nasledil prav Tryggerja, leta 1925 pa je Barnting med opravljanjem premierske funkcije umrl, nasledil pa ga je Rickard Sandler. Kot premier je zaslužen za to, da je Švedska postala članica Lige narodov, sam pa je bil tudi dejaven član Lige. Leta 1921 je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1925 so na Reki svetega Lovrenca prvič uporabili magnezijevo bombo. Z njo so razbili 250 tisoč ton ledu, ki je oviral pot po reki.

Leta 1934 se je rodil italijanski premier Bettino Craxi.

Leta 1938 je zobna ščetka, ki je imela ščetine, narejene iz najlona, postala prvi tržni izdelek iz tega materiala, ki so ga začeli množično prodajati.

Leta 1945 je bil egiptovski premier Ahmed Maher Paša ubit v parlamentu. Tik pred umorom je bral vladni odlok.

Leta 1946 je bil Juan Peron izvoljen za predsednika Argentine.

Leta 1948 so se na Češkoslovaškem pojavila nasprotja med Čehi in Slovaki glede ureditve nove države. Slovaki so želeli federativno organizirano državo, Čehi pa unitarno državo s komunistično partijo.

Leta 1966 je vojska v Gani izvedla državni udar in strmoglavila predsednika Nkrumaha.

Leta 1981 je Buckinghamska palača objavila zaroko med Charlesom, valižanskim princem, in Diano Spencer.

Leta 1983 je posebna komisija ameriškega kongresa objavila poročilo, v katerem je obsodila japonska internacijska taborišča in ravnanje z ujetniki v drugi svetovni vojni.

Leta 1988 je vrhovno sodišče ZDA odločilo v prid Larryju Flyntu in njegovemu Hustlerju ter izničilo odločitev nižjega sodišča, ki je dosodilo 200 tisoč dolarjev Jerryju Falwellu zaradi obrekljive izjave.

Leta 1989 je ajatola Ruholah Homeini ponudil tri milijone dolarjev nagrade tistemu, ki bi ubil pisatelja Salmana Rushdieja.

Leta 1989 se je ameriško letalo na poti iz Honoluluja na Novo Zelandijo prepolovilo. Iz poslovnega razreda je v ozračje posrkalo devet ljudi.

Leta 1999 je kitajsko letalo topuljev TU-154 med pristankom strmoglavilo na letališče Wenzhou na vzhodu Kitajske. Umrlo je 61 ljudi.