Bila je hčerka nadvojvode Guillaumeja IV. Luksemburškega. 10. julija 1907 so jo kot najstarejšo izmed šestih sester razglasili za prestolonaslednico. Na ta način so v državi rešili nasledstveno krizo.

Po smrti svojega očeta 25. februarja 1912 je Marie-Adélaïde postala prva ženska, ki je prevzela vodenje Luksemburga, hkrati pa je postala tudi prvi vodja Luksemburga, ki je bil po letu 1296 rojen na ozemlju te države. Zelo se je zanimala za politiko in je menila, da vlada z božjo milostjo, zato se je zelo vmešavala v politično življenje v vojvodini.

Med prvo svetovno vojno je imela izredno prijateljske odnose z nemškimi okupatorji, zaradi česar so jo po osvoboditvi večkrat kritizirali. Čeprav ni s tem naredila nič protiustavnega, so se v parlamentu januarja 1919 pojavile zahteve po njenem odstopu.

Po posvetu s premierjem je 14. januarja 1919 odstopila, na mestu nadvojvodinje pa jo je nasledila mlajša sestra Charlotte. Marie-Adélaïde je vstopila v samostan in prevzela ime sestra Marie of the Poor. Umrla je v gradu Hohenburg.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 41 so v Rimu umorili rimskega cesarja Gaja Julija Cezarja Germanika Kaligulo, ki je vladal od leta 37.

Leta 76 se je rodil rimski cesar Hadrijan. Velja za velikega reformatorja rimskega cesarstva. Utrdil je meje v Germaniji in Britaniji, zatrl pa je tudi velik upor Judov. Cesar Hadrijan je bil velik ljubitelj grške kulture. Umrl je leta 138. Prepotoval je vse province cesarstva in velja za velikega graditelja, zlasti Angleškega gradu, ki ga je zgradil kot svoj nagrobnik. Danes je v njem muzej. Gradili so ga od 136 do 139 leta. Hadrijan je razširil trgovanje z denarjem, postavil obrambni zid v Angliji (Hadrijanov zid), bil je odličen vojskovodja. Med podrejenimi in ljudstvom ni bil posebno priljubljen, saj je znal biti zelo muhast in krut.

Leta 772 je umrl papež Štefan IV.

Leta 1125 je umrl gruzijski kralj David IV.

Leta 1366 je umrl aragonski kralj Alfonso IV.

Leta 1438 so papeža Evgena IV. na baselskem koncilu suspendirali.

Leta 1444 se je rodil milanski vojvoda Galeazzo Maria Sforza.

Leta 1458 je bil za kralja Češke in Ogrske proglašen Matija I. Korvin, v legendah znan kot kralj Matjaž.

Leta 1556 se je zgodila ena največjih katastrof v zgodovini človeštva. Kitajsko provinco Šensi je prizadel hud potres. V njem naj bi umrlo okoli 850 tisoč ljudi.

Leta 1595 je umrl avstrijski nadvojvoda Ferdinand II.

Leta 1679 je angleški kralj Charles II. razpustil parlament.

Leta 1712 se je rodil Friderik II. Veliki, kralj Prusije, ki je v času svoje 46-letne vladavine Prusijo spremenil v evropsko velesilo.

Leta 1848 je James W. Marshall v reki Sacramento našel zlato, kar je povzročilo zlato mrzlico.

Leta 1888 je Jacob L. Wortman patentiral trak za pisalni stroj.

Leta 1924 so nekdanjo carsko prestolnico Rusije Peterburg preimenovali v Leningrad. Po propadu komunizma so mestu vrnili prvotno ime.

Leta 1932 je umrl angleški ladjedelec sir Alfred Yarrow.

Leta 1935 je ameriško podjetje Kruger Brewing začelo prodajati prvo pivo v pločevinkah.

Leta 1936 je bil za francoskega premierja izvoljen Albert Sarraut.

Leta 1939 je umrl švicarski zdravnik in nutricionist Maximilian Bircher-Benner.

Leta 1943 sta ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt in angleški premier Winston Churchill končala konferenco v Casablanci.

Leta 1944 je bil Dwight David Einsenhower imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika sil, namenjenih za izkrcanje v Zahodni Evropi.

Leta 1965 je umrl Winston Churchill. Njegova pot se je začela v internatskem šolanju, nadaljevala v vojaških šolah, nato pa je bil državnik in Nobelov nagrajenec. Bil je kadet konjenice in vojak v Indiji. Leta 1898 je napisal roman in postal novinar. Priključil se je liberalcem, med letoma 1908 in 1919 je bil trgovinski minister, štiri leta pa bil lord admiralitete. Na začetku štiridesetih let je postal britanski premier in je vplival na razplet vojne. Udeležil se je vseh pomembnih mirovnih konferenc v Casablanci, Kairu, Moskvi, Teheranu in Quebecu.

Leta 1966 je boeing 707 družbe Air India stmoglavil na Mont Blanc. V nesreči je umrlo 117 ljudi.

Leta 1971 je umrl ameriški soustanovitelj društva Anonimni alkoholiki Bill W.

Leta 1972 so na Guamu odkrili japonskega vojaka Šoičija Jokoija, ki se je skrival, ker je menil, da druga svetovna vojna še ni končana.

Leta 1984 so začeli prodajati prve računalnike Apple Macintosh.

Leta 1986 je plovilo voyager 2 letelo 50.679 milj stran od Urana.

Leta 1986 je umrl ameriški pisatelj in ustanovitelj scientologije L. Ron Hubbard.

Leta 1989 so na električnem stolu v zaporu na Floridi usmrtili serijskega morilca Teda Bundyja.

Leta 1990 je slovenska delegacija protestno zapustila 14. izredni kongres ZKJ.

Leta 1995 je tožilstvo prebralo uvodni govor v obtožbi na procesu proti O. J. Simpsonu, obtoženemu umora.

Leta 1996 je poljski premier Jozef Oleksy odstopil sredi preiskave o njegovem vohunjenju za Moskvo.

Leta 2002 so se začela zaslišanja v ameriškem kongresu glede Enrona.

Leta 2003 je uradno začelo delovati ameriško ministrstvo za nacionalno varnost.

Leta 2003 je umrl italijanski avtomobilski industrialec Gianni Agnelli.