Namesto živega srebra je za termometer najprej uporabljal alkohol.

Za ničlo svoje lestvice je Fahrenheit vzel najnižjo temperaturo, ki jo je lahko ponovljivo dosegel z mešanico ledu in soli, kot drugo umeritveno točko pa je vzel temperaturo človeškega telesa. Interval med njima je sprva razdelil na 12 enot, pozneje pa vsako od njih na dodatnih 8 enot, torej skupno 96 stopinj. V tej temperaturni lestvici voda zmrzuje pri normalnem atmosferskem tlaku pri 32 °F in vre pri 212 °F. Po Fahrenheitovi smrti so odkrili v njegovih meritvah napako, kar bi pomenilo, da bi bili temperaturi tališča in vrelišča vode v Fahrenheitovi lestvici pri drugačnih številkah od omenjenih. Namesto tega so raje preštevilčili lestvico tako, da sta tališče in vrelišče vode pri standardnih okoliščinah ostali pri 32 °F in 212 °F, pač pa je v tej revidirani lestvici temperatura človeškega telesa nekoliko drugačna: 98,6 °F namesto prvotnih 96 °F.

Fahrenheitovo lestvico še vedno uporabljajo v ZDA in vse manjšem številu angleško govorečih držav, v Evropi in večini držav sveta pa jo je pri praktični rabi izpodrinila Celzijeva temperaturna lestvica. V termodinamiki se ob omenjenih uporablja predvsem absolutna temperaturna lestvica. S Fahrenheitove lestvice lahko preračunamo temperaturo v Celzijevo: T(°C) = (T(°F) - 32 °F)/1,8.Formula za obratno pretvorbo je T(°F) = 1,8 T(°C) + 32. Leta 1724 so Fahrenheita sprejeli v angleško Kraljevo družbo. Fahrenheit je umrl 16. septembra 1736 v Haagu na Nizozemskem.

Leta 1543 je umrl veliki astronom poljskega rodu Nikolaj Kopernik. Med drugim je dokazal, da Zemlja ni središče vesolja.

Leta 1743 se je rodil Jean Paul Marat, francoski revolucionar, sicer jakobinec, ki je zagovarjal revolucionarne spremembe v Franciji in pomagal strmoglaviti žirondiste.

Leta 1810 se je v Argentini začel upor proti Špancem.

Leta 1819 se je rodila britanska kraljica Viktorija. Po njej viktorijanska doba pomeni čas največjega razcveta angleškega plemstva v 19. stoletju.

Leta 1822 je južnoameriška država Ekvador postala neodvisna.

Leta 1844 je Samuel Finley Breese Morse iz Baltimora v Washington poslal prvi električni telegram.

Leta 1851 je umrl slovensko-hrvaški pesnik, predstavnik ilirizma Stanko Vraz. Zapisoval in zbiral je ljudske pesmi, potem ko ga ljubljanski krog ob Kranjski Čbelici ni sprejel, se je ogrel za ilirizem in začel pisati v hrvaščini. Rodil se je 30. junija 1810 v Cerovcu pri Ljutomeru.

Leta 1905 se je rodil sovjetski pisatelj, Nobelov nagrajenec Mihail Aleksandrovič Šolohov. Ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo se je pridružil sovjetski armadi in med vojno izdal novelo Šola sovraštva.

Leta 1941 se je rodil eden največjih glasbenikov moderne dobe, Robert Zimmerman - Bob Dylan. Njegov talent je opazil menedžer založbe CBS, podpisal je pogodbo, njegov elektrificirani folk rock pa je postal blagovna znamka.

Leta 1949 je z izdajo temeljnega zakona za Zvezno republiko Nemčijo, ki ga je sprejel parlamentarni svet, nastala nova nemška država.

Leta 1974 je umrl ameriški črnski džezovski glasbenik in vodja orkestra Duke Edvard Kennedy Ellington.

Leta 1991 je JLA ugrabil načelnika štaba mariborskega TO-ja Vladimirja Miloševiča in stotnika Milka Ozmeca. Zato so vojaškim objektom izključili telefon in elektriko. Napetost med vojsko in slovenskimi oblastmi se je tako samo še stopnjevala.

Leta 1994 so bili štirje muslimanski skrajneži obsojeni vsak na 240 let zaporne kazni zaradi bombnega napada na Svetovni trgovinski center v New Yorku.