Kot predsednik države je služboval med letoma 1930 in 1938 ter nato še med letoma 1942 in 1952. Po koncu drugega mandata je ostal vodja države kot diktator.

Njegova starša sta bila revna mulata, med zasedbo Dominikanske republike s strani ZDA (1916-1924) se je Rafael pridružil nacionalni gardi. Usposabljali so ga ameriški marinci, sam pa je hitro napredoval v vojski. Leta 1930 je Trujillo z državnim udarom z oblasti odstranil tedanjega predsednika Horacia Vásqueza.

Ko je uničujoč orkan uničil večino Santa Dominga, je Trujillo napisal načrt obnove in modernizacije mesta in ga nato preimenoval v Ciudad Trujillo. Tudi najvišjo goro v državi je dal preimenovati v Pico Trujillo, povsod po državi pa je dal postavljati spomenike v njegovo čast. Trujillo je s pomočjo kontrole oblasti pridobil veliko bogastvo, ZDA pa so državo sponzorirale, ker je bila ena vodilnih v Latinski Ameriki, ki se je borila proti komunizmu. Vladal je z absolutno oblastjo.

Tako so tudi otroci v šoli vsako jutro ob molitvi dejali: Bof, država in Trujillo, v hišah so morali viseti plakati s prisego edini uradni stranki v državi, Partido Dominicano, ljudstvu pa je bilo prepovedano potovanje po državi. Poleg tega je dal nadzirati vsakršne premike prebivalcev. Njegova tajna policija pa je zapirala, mučila in pobijala tiste, ki so mu nasprotovali. Leta 1937 je dal pobiti več kot 20.000 temnopoltih haitskih delavcev na poljih sladkornega trsa. V drugi svetovni vojni je bil na strani zaveznikov in se je močno uprl komunizmu, zaradi česar so ga ZDA še bolj podpirale

Trujillo je poleg tega sodeloval v poskusu umora venezuelskega predsednika Rómula Betancourta. Vest o poskusu umora je dominikanski radio objavil uro in pol preden je do poskusa umora dejansko prišlo. Zato je Trujillo padel v nemilost ZDA in latinskoameriških držav. Sledile so ekonomske sankcije. Za časa njegove vladavine je skrbel za ustanavljanje šol, ustanovil je razne javne službe in uredil sistem zdravstva. Ustanovil in izboljšal je telekomunikacijske ter infrastrukturne sisteme. Vlagal je v kmetijstvo, predvsem v nasad sladkornega trsa.

Zaradi zmanjšanja števila smrti v otroštvu se je povečalo število prebivalstva. Izboljšale so se razmere za življenje. Ustanavljal je podjetja, s pomočjo katerih je veliko ljudi obogatelo. Trujillo je umrl pod streli svoje vojske 30. maja 1961. Ubili so ga med vožnjo v avtomobilu. Nanj so petkrat streljali od blizu, truplo pa potem vrgli v prtljažnik avtomobila. Orožje za njegov umor je dala CIA. Po njegovi smrti je oblast prevzel njegov sin Ramfis Trujillo, ki se je maščeval za očetov umor.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 51 se je rodil rimski vladar Domicijan.

Leta 69 je v drugem spopadu pri Bedriacumu vojska pod poveljstvom Antonija Primusa, poveljnika danubske vojske, zvesta Vespacianu, premagala enote vladarja Vitelliusa.

Leta 996 je umrl francoski kralj Hugh Capet.

Leta 1360 so v Calaisu podpisali Bretignyjski sporazum, ki je zaznamoval konec prve stopnje v stoletni vojni.

Leta 1537 se je rodila angleška kraljica Jane Seymour, tretja žena angleškega kralja Henrika VIII.

Leta 1648 je bil podpisan vestfalski mir. Z njim se je končala tridesetletna vojna. Sporazum je določal tudi enakopravnost katoličanov in protestantov.

Leta 1658 se je rodil slovenski zdravnik Marko Gerbec - Marcus Gerbezius. S svojimi knjigami je skušal pomagati zdravnikom. Bil je med ustanovitelji Academie operosorum.

Leta 1795 je bila Poljsko-Litovska zveza razdeljena med Avstrijo, Prusijo in Rusijo.

Leta 1812 se je Napoleon v bližini Moskve spopadel z Rusi.

Leta 1861 je bila čez vse ZDA postavljena prva čezkontinentalna telegrafska zvez, s tem se je končalo prenašanje pošte preko Pony Expressa.

Leta 1887 se je rodila španska kraljica Victoria Eugenia.

Leta 1891 se je rodil domninikanski diktator Rafael Leónidas Trujillo Molina.

Leta 1903 se je rodil direktor FBI-ja Melvin Purvis.

Leta 1917 so združene nemške in avstro-ogrske čete prebile italijanske bojne linije pri Kobaridu in Bovcu. Ta bitka prve svetovne vojne je znana kot čudež pri Kobaridu.

Leta 1929 so se na newyorški borzi začele kazati prve razpoke, zavladala je zmeda, ki je napovedovala njen zlom. Dan kasneje se je zgodil črni petek.

Leta 1930 je bil v Braziliji po državnem prevratu odstavljen zadnji predsednik Prve republike Washington Luís Pereira de Sousa. Začasen predsednik države je postal Getúlio Dornelles Vargas.

Leta 1930 se je rodil malezijski kralj Sultan Ahmad Shah.

Leta 1931 je bil Al Capone obsojen na 11 let zaporne in 50.000 dolarjev denarne kazni.

Leta 1932 se je rodil francoski fizik in Nobelov nagrajenec Pierre-Gilles de Gennes.

Leta 1944 je bila potopljena japonska letalonosilka Zuikaku.

Leta 1945 je večina držav podpisnic ustanovne listine Združenih narodov ratificirala dokument, ki so ga sprejeli na ustanovnem zasedanju organizacije Združenih narodov v San Franciscu.

Leta 1945 je umrl norveški premier in izdajalec Vidkun Abraham Lauritz Jonssøn Quisling.

Leta 1947 je pred komisijo Unamerican Activities Committee prišal Walt Disney in imenoval zaposlene v podjetju Disney, za katere je menil, da so komunisti.

Leta 1954 je ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower obljubil, da bodo ZDA pomagale Južnemu Vietnamu.

Leta 1956 je Sovjetska zveza napadla Madžarsko.

Leta 1957 je umrl znameniti francoski modni kreator Christian Dior, kateremu sta starša zapustila veliko bogastvo, ki izvira iz proizvodnje umetnih gnojil.

Leta 1960 je na kozmodromu Bajkonur eksplodirala balistična raketa R-16 na izstrelitveni ploščadi in ubila 165 ljudi.

Leta 1964 je Severna Rodezija, nekdaj britanska kolonija, postala neodvisna in se preimenovala v Republiko Zambijo.

Leta 1964 je bilo v Canberri ustanovljeno Društvo Slovencev v Avstraliji.

Leta 1966 se je rodil ruski oligarh in naftni mogotec Roman Abramovič.

Leta 1970 je bil Salvador Allende izvoljen za predsednika Čila.

Leta 1973 se je končala jomkipurska vojna.

Leta 1980 je poljska vlada legalizirala Solidarnost.

Leta 1989 je televizijski pridigar Jim Bakker obsojen na 45 let zapora in 500.000 dolarjev kazni, ker je ogoljufal investitorje, ki so vložili 3,7 milijona dolarjev v njegovo podjetje.

Leta 1998 je bil izstreljen Deep Space 1.

Leta 1998 se je tropska nevihta Mitch spremenila v orkan.

Leta 2003 je concorde še zadnjč poletel na komercialni progi.