Znan je po razvoju uporabnega brezžičnega telegrafskega sistema, splošno znanega kot radio.

Bil je predsednik Italijanske akademije (Accademia d'Italia) in član fašističnega Velikega sveta. Bil je drugi sin italijanskega posestnika Giuseppeja Marconija in njegove žene Annie Jameson, ki je bila Irka.

Mladi Marconi je študiral v Bologni, Firencah in kasneje še v Livornu. Marconi je pri izdelavi svojega radia uporabil patente drugih znanstvenikov. Sicer je prvi radio izumil Nikola Tesla, a je njegovo delo zgorelo v požaru, ki je zajel njegov laboratorij.

Leta 1896 je Marconi prvič predstavil sprejemanje in oddajanje morsejeve abecede v radijskem signalu. Sprejemnik in oddajnik sta bila v tem prvem poskusu oddaljena najmanj dva in največ šest kilometrov. Poskus je izvedel v angleškem Salisbury Plainu. 2. julija naslednje leto je prejel angleški patent za radijske zveze. Tega meseca je v Londonu ustanovil družbo Wireless Telegraph Trading Signal Company, ki se je kasneje preimenovala v Marconi Wireless Telegraph Company. Leta 1898 je podjetje že zaposlovalo okoli 50 ljudi.

Leto 1897 je za Marconija pomembno tudi zato, ker je tega leta prvič prenašal radijski signal prek vode, in sicer je bilo to 13. maja 1897. Signal je poslal iz južnowaleškega kraja Lavernock Point na otok Flat Holm, nato pa še enkrat leta 1898 iz severnoirskega Ballycastla na otok Rathlin. Prvi čezatlantski radijski signal pa je prejel 12. decembra 1901 iz Signal Hilla v Kanadi. Pri sprejemu si je pomagal s 122 metrov visoko anteno. Leta 1903 je Marconi poslal slavno sporočilo ameriškega predsednika, ki je bilo namenjeno angleškemu kralju.

Radijski prenosi so zamrli šele med prvo svetovno vojno, do takrat pa je bilo Marconijevo podjetje izjemno dejavno. 16. marca 1905 se je poročil z Irko Beatrice O'Brien, s katero je imel tri hčerke (ena od njih je živela le nekaj tednov) in sina. Kasneje se je par ločil.

Marconiju je leta 1907 uspela popolnoma zanesljiva komunikacija prek Atlantika. Skupaj z Karlom Ferdinandom Braunom je bil za svoje dosežke nagrajen z Nobelovo nagrado za fiziko. 20. novembra 1919 se je njegovo podjetje Marconi Company of America združilo s korporacijo Radio Corporation of America.

Leta 1923 se je pridružil italijanski fašistični stranki in nato je imel večkrat fašistične govore po radijskih postajah v več državah. 15. junija 1927 se je poročil z Mario Cristino Bezzi-Scali, njegova poročna priča pa je bil Mussolini. V zakonu se je rodila ena hčerka, Maria Elettra Elena Anna Marconi. Umrl je v Rimu 20. julija 1937, v njegov spomin so tedaj vse radijske postaje po svetu utihnile za dve minuti.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1214 se je rodil francoski kralj Ludvik IX.

Leta 1284 se je rodil angleški kralj Edvard II.

Leta 1295 je umrl kastiljski kralj Sancho IV.

Leta 1599 se je rodil angleški državnik in vojskovodja Oliver Cromwell. S političnimi in vojaškimi uspehi je postavil temelje za vzpon Velike Britanije v vodilno pomorsko, trgovsko in kolonialno silo. Cromwell je umrl 3. 9. 1658.

Leta 1607 je nizozemska mornarica uničila špansko floto, ki je bila zasidrana v Gibraltarju.

Leta 1742 je umrl švedski zvezdoslovec Anders Celsius. Zasnoval je toplotno lestvico, vrelišče je postavil na 0 stopinj, zmrzišče pa na 100 stopinj. Kasneje ju je zamenjal.

Leta 1792 so Nicolasa J. Pelletierja kot prvega človeka usmrtili z giljotino.

Leta 1859 so pod vodstvom Ferdinanda de Lessepsa začeli kopati Sueški prekop. Odprli so ga deset let pozneje, 16. 11. 1869.

Leta 1869 so Brici v Drnovku pod Biljano sklicali znani briški tabor ali četrti slovenski tabor, ki je bil pomemben za razvoj narodne zavesti v Brdih. Nekaj let kasneje sta nastali čitalnici v Kojskem in Biljani, po vaseh so nastajala izobraževalna, pevska, bralna društva in godbe na pihala, močni sta bili telovadni društvi Sokol in Orel.

Leta 1898 so ZDA objavile vojno napoved Španiji.

Leta 1900 se je rodil avstrijsko-ameriški fizik Wolfgang Ernst Pauli. Leta 1945 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Umrl je leta 1958.

Leta 1901 je New York postal prva ameriška zvezna država, v kateri so morala imeti vsa vozila tudi registrske tablice.

Leta 1911 se je rodil ameriški morilec Jack Ruby.

Leta 1926 so Rezo Khana okronali za iranskega šaha. Ob kronanju so mu dodelili ime Reza Pahlavi.

Leta 1945 je v San Franciscu zasedala ustanovna konferenca Organizacije združenih narodov. Uradno ustanovitev te organizacije slavimo 24. oktobra, ko je še istega leta 51 držav podpisalo ustanovno listino te svetovne organizacije.

Leta 1953 sta Francis Crick in James D. Watson objavila delo Molecular structure of nucleic acids: a structure for deoxyribose nucleic acid (Molekularna struktura nukleidnih kislin: struktura za deoksiribozno nukleoidno kislino), v katerem sta opisala dvojno vijačnico – strukturo DNA.

Leta 1959 so odprli pomorsko pot svetega Lovrenca, ki je povezala severnoameriška jezera in Atlantik.

Leta 1961 je Robert Noyce dobil patent za integrirano vezje.

Leta 1974 so z državnim udarom na Portugalskem znova vzpostavili demokracijo.

Leta 1981 je bilo več kot sto delavcev v jedrski elektrarni v japonskem mestu Curuga med popravili elektrarne izpostavljeno radiaciji.

Leta 1982 je po skoraj 15 let trajajoči izraelski zasedbi Sinajski polotok spet postal egiptovski.

Leta 1989 so iz enega od floridskih zaporov izpustili Jamesa Richardsona. Richardson je bil 21 let zaprt zaradi umora sedmih otrok, zločina, ki ga ni zagrešil.

Leta 1990 so ameriški zvezdoslovci z Discoveryjem prenesli Hubblov teleskop v Zemljino orbito. Teleskop so zasnovali v 70. letih prejšnjega stoletja, zgradili pa so ga desetletje kasneje. Najprej so ga morali popraviti, saj so njegove leče odstopile. Leta 1993 so težavo odpravili in teleskop je poslal prve slike vesolja na Zemljo.

Leta 1993 je v Washingtonu protestiralo več kot 300.000 lezbijk, gejev, transseksualcev in zagovornikov enakosti spola. Zahtevali so, da ne bi bili več diskriminirani.

Leta 2005 je v železniški nesreči na Japonskem umrlo 107 ljudi.