Jezus Kristus je bil zgodovinska osebnost, heretični reformator judovske vere, ki je po evangeliju kot glavni verski nauk razglašal ljubezen, strpnost med ljudmi, obljubljal je večno življenje človeške duše po smrti, božje kraljestvo in raj.

Jezus naj bi se na ta dan rodil Mariji in njenemu možu Jožefu v Betlehemu, ki sta bila takrat tam, ker so Rimljani popisovali prebivalstvo.

Zgodovinarji ne morejo natančno določiti, kdaj so kristjani začeli slaviti Jezusovo rojstvo, vendar pa jih večina meni, da so se prva praznovanja božiča začela v četrtem stoletju, ko so kristjani zamenjali poganski festival saturnalije, s katerim so slavili zimski solsticij, za praznovanje rojstva Jezusa Kristusa.

Katoliki, protestanti in večina ortodoksnih cerkva praznuje božič 25. decembra, Kopti, Jeruzalemčani, Rusi, Srbi in Gruzijci pa praznujejo 7. januarja. V nekaterih državah praznujejo že dan prej – t. i. božični večer.

V Nemčiji, Skandinaviji, na Nizozemskem in Poljskem slavijo tudi dan po božiču. 25. december je pri njih poimenovan prvi božični dan, 26. december pa drugi božični dan. V večini evropskih držav in v državah članicah Commonwealtha 26. december imenujejo tudi dan obdarovanja, na Irskem in v Romuniji pa je ta dan znan kot dan svetega Štefana.

Z božičem je povezanih veliko običajev - božično drevesce, božična šunka, omela, obdarovanje. Božično drevesce so prvič postavili v Nemčiji, obdarovanje pa je skoraj univerzalno v vseh deželah.

Božiček naj bi se razvil iz Miklavža. V hišo naj bi prišel po dimniku, do katerega naj bi se pripeljal s pomočjo jelenčkov, ki vlečejo njegove sani.

Ko se Božiček spusti po dimniku v hišo, pusti darila za otroke in poje hrano, ki so mu jo pripravili. Vse leto naj bi Božiček pripravljal seznam pridnih otrok in zanje izdeloval darila. Sicer pa je Božiček v 30. letih prejšnjega stoletja prevzel podobo “Božička” Haddona Sundbloma, ki je nastopal v oglasil za Coca-Colo. Ponekod naj bi Božička spremljal Črni Peter oziroma Knecht Ruprecht.

V nekaterih zgodbah igrače za otroke izdelujejo škrati, Božiček pa je poročen. Božič, Božiček in vse povezano z duhom božiča se že od nekdaj pojavlja v pesmih, zgodbah, pravljicah, zadnje čase pa je praznik vse bolj priljubljen v filmih, nanizankah, na radiu, v reklamah …

Božič pa je za osamljene prava nočna mora, saj nimajo s kom praznovati in postanejo depresivni. Zato se ta čas poveča tudi število samomorov. Poleg samomorov pa se poveča tudi število umorov in nesreč, katerih glavni vzrok je alkohol.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 795 je umrl papež Hadrijan I.

Leta 800 je papež Lev III. v Rimu okronal frankovskega vladarja Karla I. Velikega za rimskega cesarja, kar je bil nato naziv vseh nemških in avstrijskih monarhov vse do Napoleonovega časa.

Leta 1001 se je Štefan I. Arpad okronal za prvega madžarskega kralja.

Leta 1066 so v Westminstru okronali Viljema I. Osvajalca za angleškega kralja.

Leta 1223 je sveti Frančišek Asiški sestavil prvo božično sceno – jaslice.

Leta 1599 je bilo v Braziliji ustanovljeno mesto Natal.

Leta 1635 je umrl francoski raziskovalec in ustanovitelj mesta Quebec Samuel de Champlain.

Leta 1642 se je rodil britanski fizik Isac Newton. Postavil je temelje klasični fiziki in višji matematiki. Odkril je naravni zakon splošne gravitacije in medsebojno privlačevanje teles. Isac Newton je bil profesor v Cambridgeu in predstojnik kovnice denarja, od leta 1703 pa predsednik Royal Societyja v Londonu. Odkril je tri osnovne zakone klasične mehanike – Newtonovi aksiomi in Newtonova mehanika. Pojasnil je gibanje planetov in Lune ter bibavice. Umrl je leta 1727.

Leta 1667 se je rodila ljubica angleških kraljev Ehrengard Melusine von der Schulenburg, vojvodinja Kendalska in Munsterska.

Leta 1683 je umrl turški general Kara Mustafa.

Leta 1742 se je rodila Nemka Charlotte von Stein, prijateljica književnika Goetheja.

Leta 1809 je Auguste Marmont postal guverner Ilirskih provinc.

Leta 1818 so v cerkvi svetega Nikolaja v avstrijskem Oberndorfu prvič izvedli pesem Sveta noč.

Leta 1820 je umrl francoski politik in minister za notranje zadeve Joseph Fouche. Policijo je gradil tako sistematično, da mu je zavidala vsa Evropa.

Leta 1821 se je rodila Clara Barton, ustanoviteljica organizacije Ameriški rdeči križ.

Leta 1868 je ameriški predsednik Andrew Johnson vsem konfederacijskim vojakom zagotovil brezpogojno pomilostitev.

Leta 1876 se je rodil ustanovitelj Pakistana Muhamad Ali Jinah.

Leta 1876 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Adolf Otto Reinhold Windaus.

Leta 1887 se je rodil ameriški hotelir Conrad Nicholson Hilton.

Leta 1901 se je rodila princesa Alice, vojvodinja Gloucesterska.

Leta 1904 se je rodil nemški kemik in Nobelov nagrajenec Gerhard Herzberg.

Leta 1906 se je rodil nemški kemik Ernst August Friedrich Ruska, ki je leta 1986 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1912 je Italija v Albanijo poslala svoje čete, da so se bojevale proti upornikom.

Leta 1914 so Nemci in Angleži na zahodni fronti začeli božično premirje. Odložili so orožje in peli božične pesmi. Na “nikogaršnji zemlji” so se sešli, izmenjali darila in igrali nogomet. Premirje je trajalo nekaj dni, nato so se ponovno začeli spopadi.

Leta 1916 se je rodil alžirski predsednik Mohamed Ahmed Ben Bella.

Leta 1917 je bila na podlagi Leninovega načela o samoodločbi narodov ustanovljena Ukrajinska socialistična republika, kar je uredilo odnose med največjima slovanskima narodoma, Rusi in Ukrajinci.

Leta 1918 se je rodil egiptovski predsednik Anvar Sadat, ki je leta 1978 prejel Nobelovo nagrado. Umrl je leta 1981.

Leta 1924 se je rodil indijski premier Atal Behari Vadžpaji.

Leta 1926 je Hirohito po smrti svojega očeta postal japonski cesar. Ustoličen je bil po starodavnih obredih v stari japonski prestolnici Kjoto.

Leta 1932 je v potresu v kitajskem mestu Kandzu umrlo 70.000 ljudi.

Leta 1933 je umrl predsednik avtonomne katalonske vlade, Francesco Macià.

Leta 1936 se je rodila princesa Alexandra Kentska.

Leta 1941 se je Hongkong predal Japoncem.

Leta 1943 je britansko zunanje ministrstvo premierju Churchillu naslovilo telegram, v katerem je bilo zapisano: Naša politika se mora nasloniti na to, da bodo partizani zavladali v Jugoslaviji. Za nas so partizani v vojaškem pogledu zelo pomembni in zato jim moramo dati vso podporo.

Leta 1973 se je mreža ARPANET podrla, potem ko je programski virus povzročil, da so vsa sporočila, ki so si jih ljudje pošiljali prek mreže, potovala prek strežnika na univerzi Harvard, ki je zaradi tega zmrznil.

Leta 1974 je ciklon Tracy porušil avstralsko mesto Darwin.

Leta 1978 so vietnamske čete vkorakale v Kambodžo.

Leta 1989 so v Bukarešti ubili romunskega diktatorja Nikolaeja Ceausescuja in njegovo ženo Eleno.

Leta 1991 je Mihail Gorbačov odstopil z mesta predsednika Sovjetske zveze.

Leta 1994 je umrl indijski predsednik Zail Singh.

Leta 1996 so našli umorjeno ameriško lepotno kraljico JonBenét Ramsey. JonBenet je bila stara šest let.