Nijazov se je rodil 19. februarja 1940 v Ašgabatu in je od leta 1985 najpomembnejši človek v državi. Za predsednika države je bil izvoljen 21. junija 1991.

Turkmenbaši, kot ga kličejo Turkmenci, je eden najbolj avtoritativnih diktatorjev, hkrati pa eden najbolj ekscentričnih vladarjev na svetu. Že v otroških letih je postal sirota; njegov oče je umrl v drugi svetovni vojni, drugi člani družine pa so umrli v potresu, ki je leta 1948 prizadel Ašgabat. Nekaj časa je preživel v eni od ruskih sirotišnic, dokler se ga ni usmilil neki daljni sorodnik in ga vzel k sebi.

Leta 1962 se je vključil v komunistično partijo in se hitro začel vzpenjati po družbeni lestvici.

Leta 1985 je postal vodja komunistične partije sovjetske republike Turkmenije, ki se je kasneje preimenovala v Demokratsko stranko Turkmenije.

Nijazov je leta 1991 podprl vstajo proti Mihailu Gorbačovu, ostal na oblasti, ko je razpadla Sovjetska zveza, in postal prvi predsednik neodvisne Turkmenije. 22. oktobra 1993 se je poimenoval Turkmenbaši, kar pomeni vodja vseh Turkmencev. 29. decembra 1999 se je razglasil za dosmrtnega predsednika.

Nijazov je avtoritativen voditelj, ki je znan po kultu osebnosti. Mesto Krasnovodsk ob Kaspijskem jezeru je preimenoval v Turkmenbaši, tudi veliko šol in letališč nosi njegovo ime. Po sebi je poimenoval tudi meteorit. Leta 2002 je preimenoval kruh, ki je dotlej nosil ime “čorek” v “gurbansoltan edže”, kar je ime njegove davno umrle matere.

Nijazov obraz najdemo na vseh bankovcih, njegovi ogromni portreti pa visijo po vsej državi, v vseh javnih ustanovah in na ulicah. Njegovi kipi in kipi njegove matere so raztreseni po vsej državi, med drugim tudi na sredi puščave Karakum. Na vrhu najvišje stavbe v Ašgabatu stoji njegov zlati kip, ki obrača glavo glede na položaj sonca.

V šolah morajo brati njegove pesmi in že v prvem razredu namesto čitanke berejo Ruhnamo ali Knjigo duše. Ruhnama zajema področje (popravljene) zgodovine, moralnih načel in osnove o umetnosti in knjižvnosti Turkmenije. Vso literaturo, ki je izšla v času Sovjetske zveze, je prepovedal, nova dela pa ne izhajajo.

V knjižnicah – kolikor jih še je – imajo le predsednikova dela. Leta 2004 je dal namreč zapreti vse knjižnice na podeželju, rekoč, da kmetje tako ali tako ne berejo.

V njegovi rodni vasi Kipčak gradijo velik kompleks v spomin na njegovo mater, med drugim pa bodo zgradili tudi ogromno mošejo, katere gradnja bo stala okrog 100 milijonov dolarjev.

Nijazov je prav tako spremenil pisavo, ki bo nadomestila cirilico, ki so jo uporabljali doslej. Imena mesecev in dni je preimenoval po nacionalnih junakih in simbolih. Januar se tako imenuje Turkmenbaši, april pa nosi ime po njegovi materi - Gurbansoltan Edže.

Prepovedal je ličenje tv-voditeljev, ker je zaradi ličil težko ločil med ženskami in moškimi. Prepovedal je balet in opero, rekoč, da sta nepotrebna. Leta 1997 je prepovedal kajenje v javnih prostorih, ker se je moral tudi sam odpovedati kajenju zaradi operacije na srcu.

Leta 2001 je mladim moškim prepovedal nositi brado in dolge lase. Mladi ne smejo dobiti zlatih zobnih zalivk oziroma zlatih zob. Mladim je tudi svetoval, naj raje grizejo kosti in tako krepijo zobe.

Avgusta 2005 je prepovedal predvajanje posnetkov glasbenih videospotov na televiziji, porokah in v javnih prostorih.

Leta 2004 je odpustil 15 tisoč zaposlenih v zdravstvu. 1. marca leta 2005 je zaprl vse bolnišnice zunaj Ašgabata.

Pravijo, da je Nijazov zelo bolan in potrebuje pomoč pri hoji. Na presenečenje vseh pa je obljubil, da bodo v državi do leta 2010 izvedli poštene in svobodne volitve.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 311 je umrl krščanski mučenik Peter iz Aleksandrije.

Leta 1034 je bil ubit škotski kralj Malcom II. Prestol je nasledil Duncan, sin njegove druge hčere, namesto Macbetha, sina njegove najstarejše hčere.

Leta 1120 se je v Rokavskem prelivu potopila Bela ladja, na kateri je bil tudi William Adelin, sin angleškega kralj Henryja I., ki je v nesreči utonil.

Leta 1185 je umrl papež Lucij III.

Leta 1326 je umrl japonski šogun, princ Korejasu.

Leta 1542 je v bitki pri Solway Mossu angleška vojska premagala Škote.

Leta 1609 se je rodila Henrietta Maria, žena kralja Charlesa I. Angleškega.

Leta 1638 se je rodila Katarina Braganzaška, žena Charlesa II. Angleškega.

Leta 1795 je moral zadnji kralj neodvisne Poljske Stanislav August Poniatowski odstopiti in zbežati v Rusijo.

Leta 1828 se je rodil hrvaški zgodovinar, politik in duhovnik Franjo Rački.

Leta 1835 se je rodil škotsko-ameriški poslovnež in filantrop Andrew Carnegie.

Leta 1844 se je rodil nemški inženir Carl Friedrich Benz, izumitelj dvotaktnega plinskega motorja in enocilindrskega štiritaktnega motorja z notranjim izgorevanjem.

Leta 1844 je v Ljubljani umrl slovenski botanik Franc Hladnik, ki je med drugim sestavil skoraj popoln herbarij kranjskega rastlinstva, v Ljubljani pa je leta 1809 ustanovil botanični vrt. Po njem so imenovane tudi številne rastlinske vrste.

Leta 1867 je Alfred Nobel izumil dinamit.

Leta 1881 se je rodil papež italijanskega rodu Angelo Giuseppe Roncalli, ki je ob izvolitvi prevzel ime Janez XXIII.

Leta 1895 se je v Hroznatinu na Moravskem rodil češki politik in general Ludvik Svoboda. Opravljal je naloge častnika v vojski, pet let je bil obrambni minister, nato pa s presledki član Centralnega komiteja Komunistične partije Češke. Predsednik države je postal leta 1968 in na tem položaju ostal 7 let. Umrl je 20. septembra leta 1979 v Pragi. Češkoslovaško vodstvo s predsednikom partije in vlade Aleksandrom Dubčkom ter predsednikom države, generalom Ludvikom Svobodo, si je prizadevalo za liberalnejšo politiko, med drugim za odpravo cenzure, za javne razprave o državnih zadevah, za ločitev partije od države in za možnost zakonite opozicije. Prizadevali so si tudi, da bi gospodarske težave premagali z uvedbo socialističnega tržnega gospodarstva.

Leta 1915 se je rodil čilski politik Augusto Pinochet.

Leta 1918 se je po razpadu Avstro-Ogrske tudi Vojvodina morala odločiti, h komu se bo priključila. Zmagala je Srbom naklonjena večina in 25. novembra 1918 je skupščina v Novem Sadu sprejela odločitev o odcepitvi vojvodinskega ozemlja od Ogrske in o priključitvi Srbiji.

Leta 1919 je prvič poletel pionir slovenskega letalstva Edvard Rusjan. Poletel je z biplanom, imenovanim Eda.

Leta 1920 se je rodil malezijski kralj Tuanku Sjed Putra ibni Almarhum Sjed Hasjan Džamalulail.

Leta 1936 sta Japonska in tretji rajh podpisala protikominternski pakt.

Leta 1941 so Bolgarija, Danska, Finska, Romunija in Slovaška pristopile k protikominternskemu paktu.

Leta 1941 so bili španski, francoski, belgijski in nizozemski prostovoljci vpoklicani v boj proti komunizmu.

Leta 1944 je nemška raketa V-2 zadela trgovino Woolworth v Deptfordu. V napadu je umrlo 160 ljudi.

Leta 1947 je Nova Zelandija ratificirala westminstrski statut in tako postala neodvisna država.

Leta 1959 se je rodil britanski politik Charles Kennedy.

Leta 1960 se je rodil ameriški založnik John F. Kennedy mlajši.

Leta 1963 je bil tri dni po atentatu v Dallasu pokopan ameriški predsednik John F. Kennedy. 35. predsednika ZDA je med vožnjo skozi mestne ulice ustrelil nekdanji marinec Lee Harvey Oswald.

Leta 1969 je član slovite britanske glasbene skupine The Beatles, John Lennon, vrnil red britanskega imperija, ki mu ga je podelila kraljica Elizabeta II. To je storil v znak protesta zaradi podpore Velike Britanije Združenim državam Amerike v napadu na Vietnam in zaradi britanske politike v nigerijski pokrajini Biafra.

Leta 1973 je zaradi vojaškega udara, ki ga je vodil Faidon Gizikis, odstopil grški predsednik George Papadopulos.

Leta 1974 je britanska vlada prepovedala Irsko republikansko armado zaradi dveh bombnih napadov Ire v Birminghamu, v katerih je umrlo 21 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih.

Leta 1975 je nekdanja nizozemska kolonija Gvajana postala neodvisna republika Surinam. Ime je dobila po prvotnih prebivalcih Surinih. Notranjo samoupravo so dobili leta 1954, pet let po razglasitvi republike pa je prišlo do vojaškega udara. To južnoameriško državo pretresajo številna nasprotja, ki so odraz rasne razdelitve. V notranjosti živijo goščavski črnci, Indijanci so v manjšini, pomemben del pa predstavljajo še Kitajci in Javanci. Uradni jezik je nizozemščina.

Leta 1992 je češkoslovaška zvezna skupščina odločila, da se bo država s 1. januarjem 1993 razcepila na Češko republiko in Slovaško.

Leta 1994 je ustanovitelj podjetja Sony Akio Morita oznanil, da bo odstopil kot predsednik podjetja.

Leta 1999 je Generalna skupščina Združenih narodov ta dan razglasila za mednarodni dan za ustavitev nasilja proti ženskam.

Leta 2001 je ameriška družba Advanced Cell Technology sporočila, da je klonirala prvi človeški embrio. Znanstveniki so ob tem izjavili, da bo dosežek zelo koristil medicini in da ne bo namenjen kloniranju človeka.

Leta 2002 je ameriški predsednik George W. Bush podpisal zakon o domovinski varnosti.