Kamikaze v japonščini pomenijo božanski veter – to je postalo ime legendarnega tajfuna, ki je rešil Japonsko pred invazijo Mongolov leta 1281. Sicer pa beseda kamikaze običajno pomeni tudi samomorilske napade, ki so jih izvedla japonska letala proti zaveznikom proti koncu druge svetovne vojne na Tihem oceanu.

Leta 1944 je letalstvo japonske vojske postajalo vedno manjše, medtem ko so bila ameriška letala številčnejša in bolj sodobna. Zaradi izgub je začelo primanjkovati usposobljenih vojaških bojnih pilotov, poleg tega pa jim je primanjkovalo nadomestnih delov za letala in gorivo.

Potem ko so Američani osvojili pomembno japonsko oporišče Saipan 15. julija 1944, so Japonci napovedali, da bo naslednja strateška točka, kjer se bodo spopadli z Američani, otočje Filipini. Napoved japonskih strategov se je uresničila 17. oktobra 1944, ko so zavezniki napadli otok Suluan.

Prvi zračni bataljon japonskega imperija, ki je imel sedež v Manili, je bila določen kot pomoč japonskim ladjam, ki so jih skušala uničiti zavezniška letala v zalivu Leyte. Takrat je imel prvi zračni bataljon le 40 letal, zato se je zdela obramba ladij nemogoča. Zato se je poveljnik prvega zračnega bataljona viceadmiral Takidžiro Oniši odločil, da ustanovi specialno enoto za napad – kamikaze. Oniši je tako postal znan kot oče kamikaz.

Poveljniku Asaikiju Tamaiju so naložili, da sestavi skupino 23 talentiranih pilotov študentov, ki bodo sodelovala pri kamikazah. Vsi njegovi študenti so se strinjali, da bodo sodelovali v akciji. Kasneje je Tamai vprašal poročnika Sekija Jukia, ali bi vodil skupino, v kar je ta privolil in tako postal 24. član kamikaz.

Bile so štiri podenote kamikaz: Šikišima, Jamato, Asahi in Jamazakura. Ta imena so iz domoljubne pesmi, ki jo je napisal japonski klasični učenjak Moturi Norinaga. Pesem pravi: Če nekdo vpraša o jamato (japonskem) duhu Šikišima (mesto na Japonskem). Je v cvetu jamazakura (gorskih češnjevih cvetovih), ki so dišava v Asahi (vzhajajočem soncu).

Prvič je do napada kamikaze, ki pa ni bil član nobene izmed podenot, prišlo 21. oktobra 1944, ko je japonski samomorilec, ki je imel na krovu 200-kilogramsko bombo, napadel ladjo HMAS Australia. Letalo se je sicer zabilo v trup ladje, a bomba ni eksplodirala. Najmanj 30 članov posadke je umrlo, med njimi je bil tudi kapitan Emile Dechaineux, med ranjenimi pa je bil poveljnik avstralskega ladjevja John Collins.

25. oktobra so prvič napadli tudi člani kamikaz, najprej Australio, ki so jo prisilili, da se je umaknila na Nove Hibride, da so jo popravili. Tega dne je pet letal napadlo tudi ladjo USS St. Lo, a je le eno v resnici treščilo v ladjo. Bombe, ki so zadele ladjo, so med drugim treščile tudi v zabojnik, v katerem so bile shranjene njihove bombe. Te so eksplodirale, ladja pa je potonila na dno. Drugi samomorilci so zadeli več zavezniških ladij in jih poškodovali.

Prvi uspehi so povzročili, da so Japonci razširili program kamikaz, tako da je v naslednjih mesecih več kot 2.000 letalcev letelo na samomorilskih misijah.

Vrh je program dosegel 6. aprila 1945 pri bitki za Okinavo, kjer so Japonci v operaciji Kikusai (lebdeče krizanteme), v kateri je sodelovalo 1.465 kamikaz, potopili najmanj 21 ameriških ladij, ducate pa so jih poškodovali. Kamikaze so bili sicer lahek plen za letala zaveznikov, saj so bili premalo šolani, da bi se jim znali izogniti.

Do konca vojne je umrlo 2.525 kamikaz, članov japonskega mornariškega letalstva, in 1.387 kamikaz, članov letalstva. Po uradnih podatkih Japonske so potopili 81 ladij, poškodovali pa so jih 195. Kamikaze naj bi bili tudi zaslužni za 80 odstotkov ameriških izgub v zadnjem obdobju vojne na Tihem oceanu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1760 je George III. postal kralj Velike Britanije.

Leta 1811 se je rodil francoski matematik Evariste Galois.

Leta 1813 so Kanadčani in Mohavki v bitki pri Chateauguayu premagali Američane.

Leta 1844 se je rodil nemški filozof Friedrich Nietzsche.

Leta 1887 se je rodil eden prvih slovenskih novinarjev in organizator sindikalnega gibanja Rudolf Golouh.

Leta 1895 se je rodil izraelski premier Levi Eškol.

Leta 1900 si je Velika Britanija priključila Transvaal.

Leta 1920 je zaradi opičjega ugriza umrl grški kralj Alexander I.

Leta 1929 se je na newyorški borzi zgodil zlom, ki je pomenil začetek velike gospodarske krize.

Leta 1936 sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin.

Leta 1943 so pri Črnih mlakah na Pohorju ustanovili pohorski partizanski odred, da bi z njim nadaljevali bojno tradicijo legendarnega Pohorskega bataljona.

Leta 1945 je Kitajska prevzela upravo nad Tajvanom.

Leta 1971 je Generalna skupščina Združenih narodov glasovala za vključitev Kitajske v organizacijo ZN-a in za izključitev Tajvana.

Leta 1983 so ameriške čete zasedle skupaj z vojaki šestih karibskih držav karibski otok Grenado, z utemeljitvijo, da morajo vzpostaviti pravo in red ter zavarovati ameriške interese.

Leta 1991 je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovenska tla.

Leta 1992 je Latvija sprejela svojo prvo ustavo potem, ko se je odcepila od Sovjetske zveze.

Leta 1993 je Jean Chrétien postal premier Kanade.

Leta 1994 je Susan Smith iz Uniona, Južna Karolina, policiji zatrdila, da ji je neki črnec ugrabil otroka, kasneje se je izkazalo, da je ona sama utopila oba sinova v jezeru John D. Long Lake. Obsojena je bila zaradi umora.

Leta 1997 se je po koncu državljanske vojne, ki je iz Brazzavilla pregnala predsednika Pascala Lissoubo, Denis Sassou-Nguesso oklical za predsednika Republike Kongo.

Leta 1998 so se v Porečah ob Vrbskem jezeru predstavniki držav članic Evropske unije dogovorili o uskladitvi pogledov na reformo Unije.

Leta 2001 je Microsoft na trg poslal Windows XP.

Leta 2003 je ob 17.37 zagorel cedrov gozd v Kaliforniji. Ta požar se je zelo razširil in postal največji požar v zgodovini te zvezne ameriške države.

Leta 2004 je kubanski predsednik Fidel Castro objavil, da bodo od 8. novembra dalje vse transakcije z ameriškim dolarjem v državi prepovedane.