Sandro je bil sin bogatega veleposestnika, ki mu je omogočil šolanje na šoli Salesian v Varazzeju, srednjo šolo pa je končal na liceju Chiabrera v Savoni.

Pertini je na genovski univerzi nato diplomiral iz prava. Bil je proti sodelovanju Italije v prvi svetovni vojni, a je vseeno služil vojsko kot polkovnik in prejel več medalj za pogum v vojni. Leta 1918 se je pridružil socialistični stranki in se preselil v Firence, kjer je leta 1924 diplomiral iz političnih znanosti.

Čeprav so ga v tem času fašisti večkrat pretepli, nikoli ni izgubil vere v svoje socialistične ideje. Potem ko so ubili predsednika socialistov Giacoma Matteottija, je Pertini postal še bolj zagrizen borec proti fašističnemu režimu. Leta 1926 so ga obsodili na zaporno kazen, a se ji je uspel izogniti tako, da se je skril.

Kasneje je organiziral pobeg in nato tudi spremljal enega najvidnejših članov svoje stranke, Filippa Turatija, v Francijo in tam nekaj časa tudi ostal. Delal je kot zidar, ko pa se je vrnil v Italijo, so ga v Pisi aretirali in ga obsodili na desetletno zaporno kazen.

Leta 1935 so ga zaprli na otoku Ponza, kjer je ostal do leta 1943. Čeprav je večkrat resno zbolel, nikoli ni zahteval pogojnega izpusta ali pomilostitve. Izpustili so ga mesec dni potem, ko so aretirali Benita Mussolinija.

Pertini se je pridružil odporniškemu gibanju. Kmalu so ga Nemci ujeli in ga obsodili na smrt, a so ga partizani rešili. Po koncu vojne v Italiji 25. aprila 1945 so ga izvolili v parlament. Leta 1968 je bil izvoljen v ljudsko skupščino, deset let kasneje pa za predsednika države in na tem položaju ga je nasledil Francesco Cossiga.

Poleg Carla Azeglia Ciampija velja Pertini za najbolj priljubljenega med italijanskimi predsedniki. Bil je poročen s Carlo Voltolino.

Pertini je umrl v Rimu 4. februarja 1990.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan

Leta 1396 so Turki zmagali v bitki pri Nikopolju.

Leta 1493 je Krištof Kolumb odrinil na svojo drugo pot proti Ameriki. Na svoji drugi poti je imel 17 ladij in 1.500 pomorščakov. Med drugo plovbo leta 1493 je na ozemlju današnje Dominikanske republike ustanovil prvo mestno naselbino v Novem svetu. Na svojih potovanjih je našel otoke v Bahamskem arhipelagu, preiskoval severno obalo Kube in Hispaniole - odkrite otoke je imel za del Azije.

Leta 1513 je Vasco Núñez de Balboa odkril Tihi ocean, znan tudi kot Pacifiški ocean ali Pacifik (špansko Pacifico pomeni miren). Je največje vodovje na svetu, saj s svojimi 179,7 milijona kvadratih kilometrov pokriva tretjino površine Zemlje.

Leta 1529 so Turki začeli oblegati Dunaj.

Leta 1555 je bil v Augsburgu podpisan verski mir.

Leta 1644 se je rodil danski astronom Ole Christensen Romer. Iznašel je meridianski krog in je iz nastopov mrkov štirih najsvetlejših Jupitrovih satelitov prvi določil svetlobno hitrost.

Leta 1777 je umrl nemški matematik, fizik in astronom Johann Heinrich Lambert.

Leta 1844 je umrl slovenski botanik Franc Hladnik.

Leta 1866 se je rodil utemeljitelj sodobne genetike Thomas Hunt Morgan. Dokazal je, da so genski lokusi na kromosomu razporejeni linearno. Pri poskusih s križanjem so se prekrižali homologni kromosomi, ugotavljal je relativno razdaljo med geni. Za svoje znanstveno raziskovalno delo je leta 1933 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1900 je umrl ameriški zdravnik Jesse William Lazear.

Leta 1908 se je v Ljubljani rodil slovenski in ameriški fizik Anton Peterlin, ki velja za utemeljitelja moderne fizike na ljubljanski univerzi. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Leta 1910 se je v Trstu rodil filozof, kritik in publicist Boris Ziherl. Bil je organizator samostojnega študija sociologije v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Pomembnejša dela: France Prešeren - pesnik in mislec, Umetnosti in miselnost, Književnosti in družba, O humanizmu in socializmu, Ivan Cankar in naš čas. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je leta 1976 v Ljubljani.

Leta 1918 je Brazilija napovedala vojno Avstriji.

Leta 1922 se je rodil predsednik Nauruja Hammer DeRoburt.

Leta 1933 je umrl avstrijski fizik in matematik Paul Ehrenfest.

Leta 1939 sta Andora in Nemčija končno podpisali sporazum o končanju prve svetovne vojne.

Leta 1940 so ZDA zmanjšale dostavo nafte Japonski.

Leta 1941 je nemški Wehrmacht začel ofenzivo na Krim.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Smolensk.

Leta 1943 se je začela prva faza nemške operacije Wolkenbruch - Prelom oblakov. Njen namen je bila zasedba Krasa in Vipavske doline.

Leta 1958 je umrl ameriški psiholog John Brodaus Watson.

Leta 1967 je umrl poljski general Stanislaw Sosabowski.

Leta 2003 je umrl italijansko-ameriški ekonomist Franco Modigliani, ki je leta 1985 prejel Nobelovo nagrado.