Je največje vodovje na svetu, saj s svojimi 179,7 milijona kvadratih kilometrov pokriva tretjino površine Zemlje.

Razteza se od Beringovega morja na Arktiki na severu do 15.500 kilometrov oddaljenih ledenih robov Rossovega morja ob Antarktiki na jugu, največjo širino v smeri vzhod-zahod pa doseže na približno pet stopinj severne zemljepisne dolžine, kjer sega od Indonezije do 19.800 kilometrov oddaljene kolumbijske obale.

Več kot 25.000 otokov v Tihem oceanu
Zahodna meja oceana je Malaška ožina. V Tihem oceanu leži najgloblja točka Zemljine površine, skoraj 11 kilometrov globok Marianski jarek. V Tihem oceanu je več kot 25.000 otokov, kar je več kot skupno število otokov v vseh preostalih svetovnih oceanih, večina od njih pa leži južno od ekvatorja.

Ob razčlenjenih obalah Tihega oceana ležijo mnoga morja, največja med njimi so Celebeško morje, Koralno morje, Vzhodnokitajsko morje, Japonsko morje, Sulujsko morje, Tasmansko morje in Rumeno morje. Malaška ožina povezuje Tihi ocean z Indijskim na zahodu, Magellanova ožina pa z Atlantikom na vzhodu.

Tihi ocean je tako poimenoval portugalski raziskovalec Ferdinand Magellan, saj je bil na večini njegove plovbe od Magellanove ožine do Filipinov res miren. Ocean pa velikokrat ni tako miren, saj ob njegove obale butajo številni tajfuni in hurikani, v deželah ob Pacifiškem obroču pa je polno ognjenikov in jih pogosto stresajo potresi. Cunamiji, ki jih povzročajo podvodni potresi, so opustošili mnoge otoke in izbrisali cela naselja.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan

Leta 1396 so Turki zmagali v bitki pri Nikopolju.

Leta 1493 je Krištof Kolumb odrinil na svojo drugo pot proti Ameriki. Na svoji drugi poti je imel 17 ladij in 1.500 pomorščakov. Med drugo plovbo leta 1493 je na ozemlju današnje Dominikanske republike ustanovil prvo mestno naselbino v Novem svetu. Na svojih potovanjih je našel otoke v Bahamskem arhipelagu, preiskoval severno obalo Kube in Hispaniole – odkrite otoke je imel za del Azije.

Leta 1513 je Vasco Núñez de Balboa odkril Tihi ocean.

Leta 1529 so Turki začeli oblegati Dunaj.

Leta 1555 je bil v Augsburgu podpisan verski mir.

Leta 1644 se je rodil danski astronom Ole Christensen Romer. Iznašel je meridianski krog in je iz nastopov mrkov štirih najsvetlejših Jupitrovih satelitov prvi določil svetlobno hitrost.

Leta 1777 je umrl nemški matematik, fizik in astronom Johann Heinrich Lambert.

Leta 1844 je umrl slovenski botanik Franc Hladnik.

Leta 1866 se je rodil utemeljitelj sodobne genetike Thomas Hunt Morgan. Dokazal je, da so genski lokusi na kromosomu razporejeni linearno. Pri poskusih s križanjem je prišlo do prekrižanja homolognih kromosomov, ugotavljal je relativno razdaljo med geni. Za svoje znanstveno raziskovalno delo je leta 1933 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1896 se je rodil italijanski državnik Alessandro Pertini. V 20. letih prejšnjega stoletja se je bojeval proti fašizmu, zaradi česar je bil večkrat zaprt. Po vojni je bil zelo dejaven v tisku in pomožnih državnih službah. Predsednik Italije je bil sedem let.

Leta 1900 je umrl ameriški zdravnik Jesse William Lazear.

Leta 1908 se je v Ljubljani rodil slovenski in ameriški fizik Anton Peterlin, ki velja za utemeljitelja moderne fizike na ljubljanski univerzi. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Leta 1910 se je v Trstu rodil filozof, kritik in publicist Boris Ziherl. Bil je organizator samostojnega študija sociologije v Sloveniji in prvi predstojnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Pomembnejša dela: France Prešeren - pesnik in mislec, Umetnosti in miselnost, Književnosti in družba, O humanizmu in socializmu, Ivan Cankar in naš čas. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je leta 1976 v Ljubljani.

Leta 1918 je Brazilija napovedala vojno Avstriji.

Leta 1922 se je rodil predsednik Nauruja Hammer DeRoburt.

Leta 1933 je umrl avstrijski fizik in matematik Paul Ehrenfest.

Leta 1939 sta Andora in Nemčija končno podpisali sporazum o končanju prve svetovne vojne.

Leta 1940 so ZDA zmanjšale dobavo nafte Japonski.

Leta 1941 je nemški Wehrmacht začel ofenzivo na Krim.

Leta 1943 je Rdeča armada osvobodila Smolensk.

Leta 1943 se je začela prva faza nemške operacije Wolkenbruch – Prelom oblakov. Njen namen je bila zasedba Krasa in Vipavske doline.

Leta 1958 je umrl ameriški psiholog John Brodaus Watson.

Leta 1967 je umrl poljski general Stanislaw Sosabowski.

Leta 2003 je umrl italijansko-ameriški ekonomist Franco Modigliani, ki je leta 1985 prejel Nobelovo nagrado.