Rodil se je 19. avgusta 1918 v Bhopalu. Šolal se je na kolidžu svetega Johna, nato na univerzah Allahabad, Lucknow, kolidžu Fitzwilliam, univerzah Cambridge in Lincoln's Inn, nazadnje pa na pravni fakulteti Harvarda.

Magistriral je iz angleške literature, hindija in sanskrita, doktorat pa je naredil na Cambridgeu iz prava. Po študiju je poučeval pravo na univerzah Lucknow in Cambridge. V 40. letih prejšnjega stoletja se je pridružil zahtevam Indijcev po neodvisnosti od Velike Britanije in se pridružil Indijskemu nacionalnemu kongresu, kateremu je ostal zvest do smrti. Leta 1952 je postal premier Bhopala, to funkcijo je opravljal do leta 1956, ko se je Bhopal združil z več drugimi indijskimi državami v eno državo - Madhya Pradesh.

V 60. letih je podpiral Indiro Gandhi, od leta 1972 do 1974 je bil predsednik Indijskega nacionalnega kongresa, nato pa med letoma 1974 in 1977 minister za komunikacije. Leta 1984 je postal guverner indijske države Andhra Pradesh, kasneje pa še drugih. V tem času je tudi izgubil svojo hčerko in zeta, ki so ju ubili Sikhi. Leta 1985 je zapustil Andhro Pradesh in postal guverner Punjaba.

Že naslednje leto je postal guverner Maharashtre, na tem položaju je bil eno leto. Leta 1987 so ga izvolili za podpredsednika Indije s petletnim mandatom. Leta 1992 je bil izvoljen za predsednika Indije, na tem mestu je nasledil Ramaswamyja Venkatramana. Drugemu mandatu se je odpovedal, zato ga je na tem položaju leta 1997 nadomestil K. R. Narayanan. Zadnja leta svojega življenja je Sharma bolehal, 9. oktobra 1999 je utrpel hudo srčno kap. Hospitalizirali so ga v bolnišnici v New Delhiju, kjer je tudi umrl.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 268 je umrl papež Dioniz.

Leta 418 je umrl papež Zosim.

Leta 1194 se je rodil nemški cesar Friderik II.

Leta 1458 je umrl britanski vojvoda Arthur III.

Leta 1463 je po dvomesečnem obleganju hrvaško-ogrski kralj Matija Korvin zasedel Jajce, kar je povzročilo predajo turških posadk v približno šestdesetih drugih bosanskih mestih in utrdbah.

Leta 1476 je umrl milanski vojvoda Galeazzo Maria Sforza.

Leta 1481 so Nizozemci premagali vojsko mesta Utrecht.

Leta 1530 je umrl indijski vladar Babur.

Leta 1574 je umrl francoski kardinal Charles Guiški.

Leta 1624 je umrl nemški astronom Simon Marius.

Leta 1792 se je v Parizu začelo zadnje sojenje francoskemu kralju Ludviku XVI.

Leta 1792 se je rodil izumitelj in matematik Charles Babbage. Dolgočasno preračunavanje logaritmov ga je pripeljalo do iznajdbe prvega računalnika.

Leta 1793 so v bitki pri Geisbergu Francozi premagali Avstrijce.

Leta 1793 se je pruski princ Friedrich Ludwig poročil s Frederico von Mecklenburg Strelitz.

Leta 1805 sta Francija in Avstrija podpisali bratislavski mir.

Leta 1825 se je več ruskih vojaških oficirjev skupaj s tri tisoč vojaki napotilo proti palači v Sankt Peterburgu. Dekabristi, kot so se poimenovali, so bili v vstaji poraženi.

Leta 1825 so v ZDA odprli 584 km dolg Eriejski kanal, ki je povezal reko Hudson z Eriejskim jezerom, torej je bila vzpostavljena povezava med Atlantskim oceanom in Velikimi jezeri.

Leta 1838 se je rodil nemški kemik Clemens Alexander Winkler.

Leta 1848 je Matija Majar v listu Slovenija predstavil načrt o preureditvi habsburške monarhije v zvezno državo narodov.

Leta 1872 se je rodil angleški politik in Nobelov nagrajenec Norman Angell.

Leta 1890 je umrl eden najslavnejših evropskih arheologov in zgodovinarjev Heinrich Schilemann.

Leta 1898 sta Marie in Pierre Curie objavila, da sta izolirala radij.

Leta 1901 se je rodil nizozemsko-ameriški astronom Peter van de Kamp.

Leta 1925 je bila ustanovljena Komunistična partija Indije.

Leta 1933 so v Tokiu ustanovili podjetje Nissan.

Leta 1939 je v potresu v turškem Erzincanu umrlo 32.700 ljudi.

Leta 1940 se je rodil ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Edward C. Prescott.

Leta 1941 so ZDA, Združeno kraljestvo in Kitajska podpisali sporazum o vojaškem sodelovanju.

Leta 1941 je Winston Churchill nagovoril ameriški kongres.

Leta 1943 je angleška mornarica v norveških vodah potopila nemško bojno ladjo Scharnhorst.

Leta 1944 se je začela bitka za Budimpešto.

Leta 1944 so se nemške sile začele umikati iz Ardenov.

Leta 1946 je svoja vrata odprl lasvegaški hotel Flamingo.

Leta 1947 je bila objavljena Einsteinova splošna relativnostna teorija.

Leta 1947 je v New Yorku v 16 urah zapadlo več kot 50 centimetrov snega.

Leta 1948 so na Madžarskem aretirali kardinala Mindszentyja.

Leta 1949 se je rodil zunanji minister Vzhodnega Timorja in Nobelov nagrajenec José Ramos Horta.

Leta 1971 so ZDA obnovile bombardiranje severnega Vietnama.

Leta 1972 je umrl 33. predsednik ZDA Harry S. Truman.

Leta 1973 je pristalo sovjetsko vesoljsko plovilo sojuz 13.

Leta 1974 so Sovjeti izstrelili vesoljsko plovilo saljut 4.

Leta 1976 je bila ustanovljena Komunistična partija Nepala.

Leta 1979 so sovjetske čete zavzele predsedniško palačo v Kabulu.

Leta 1982 je časopis TIME magazine za moškega leta prvič izbral stvar. Moški leta je tako postal osebni računalnik.

Leta 1984 se je belgijska princesa Astrid poročila z nadvojvodo Lorenzom von Austria-Estejom.

Leta 1985 je umrla ameriška specialistka za gorile Dian Fossey.

Leta 1990 so uradno razglasili izide plebiscita, na katerem so se prebivalci Slovenije 23. decembra 1990 odločili, naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.

Leta 1991 se je vrhovni sovjet sešel in razpustil Sovjetsko zvezo.

Leta 1996 so šestletno lepotno kraljico JonBenét Ramsey našli umorjeno v hiši svojih staršev v Boulderju, ameriška zvezna država Kolorado.

Leta 1999 je od 26. do 28. novembra Francijo prizadela huda nevihta, ki je terjala več kot sto smrtnih žrtev.

Leta 2002 je francoska znanstvenica Brigitte Boisselier, pripadnica raelijancev, objavila, da se je v Clonaidu rodil prvi od petih kloniranih otrok. Otrok je na svet prišel s pomočjo carskega reza.

Leta 2003 je rušilni potres porušil iransko mesto Bam in zahteval do 43.000 žrtev ter uničil antično utrdbo Arg-é Bam.

Leta 2004 je rušilni potres, ki so mu sledili cunamiji, opustošil obale Indijskega oceana v Šrilanki, jugovzhodni Indiji, Indoneziji, Tajski, Maleziji, na Maldivih in v Mjanmarju. Moč potresa po Richterju je bila 9. Umrlo je več kot 300 tisoč ljudi, od tega le v Indoneziji 219 tisoč.