Njegov predhodnik na tem položaju je bil Bulent Ecevit - in je vodja stranke Adalet ve Kalkinma Partisi (Stranka pravičnosti in razvoja).

Erdogan, ki je po rodu Gruzijec, se je rodil v Istanbulu in je svoje zgodnje otroštvo preživel v mestu Rize ob Črnem morju. Pri 13 letih se je vrnil v Istanbul, kjer se je šolal na verski šoli Imam Hatip in na univerzi v Marmari, kjer je študiral ekonomijo. 16 let je igral nogomet in delal v prevozniškem podjetju v glavnem mestu.

V politiki je postal dejaven s stranko Milli Selamet Partisi, ki jo je vodil Necmettin Erbakan in ki danes ni več dejavna. Po vojaškem udaru 12. septembra 1980 se je odpovedal nogometu in začel delati v zasebni panogi, dve leti kasneje pa se je zaposlil v vojski. Leta 1985 je postal predsednik stranke za provinco Istanbul. Leta 1991 je njegova stranka dobila deset odstotkov glasov, potrebnih za vstop v parlament in Erdogan je bil kot predstavnik province izvoljen v parlament.

27. marca 1994 je njegova stranka postala vodilna stranka v državi in Erdogan je postal župan Istanbula in predsednik istanbulskega metropolitanskega sveta. Kot župan je veljal za populista, uspešnega administratorja, uredil je mestno infrastrukturo in prometne povezave. Ker je izboljšal bivalne razmere v mestu in ga očistil, je postajal vedno bolj priljubljen.

12. decembra 1997 je na zboru v jugovzhodni Turčiji zrecitiral pesem nacionalista Ziye Gökalpa, zaradi česar so ga leto kasneje obsodili na desetmesečno zaporno kazen. Odsedel je štiri mesece, od marca do julija 1999. Zaradi razpada stranke je bil eden od ustanoviteljev nove stranke Adalet ve Kalkınma Partisi.

Ker so bili ljudje izredno nezadovoljni, kako so politiki vodili politiko – predvsem ekonomsko – in ravnali po uničujočem potresu leta 1999, so 3. novembra 2002 z 34,3 odstotka izvolili stranko, katere član je bil tudi Erdogan. Sam sprva v parlament ni bil izvoljen, in ker le član parlamenta lahko postane premier, je to mesto zasedel Abdulah Gül.

Gül je vplival na to, da je bil sprejet amandma k ustavi, ki je dovolil Erdoganu zmago za prazno mesto v zboru. Gül je takoj zatem odstopil kot premier in postal zunanji minister, Erdogana pa je predsednik Ahmet Necdet Sezer imenoval za premierja.

Maja 2004 je postal prvi turški premier po letu 1988, ki je obiskal sosednjo Grčijo, in prvi turški premier, ki je od leta 1952 obiskal turško manjšino v Trakiji. Recep Tayyip Erdogan je od 4. julija 1978 poročen z Emine, s katero ima dva sinova in dve hčerki.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 364 je bil za rimskega cesarja razglašen Valentinijan I.

Leta 1266 so v bitki pri Beneventu vojaki pod vodstvom Karla, grofa Anjoujskega premagali nemško-sicilijansko vojsko pod vodstvom Manfreda Sicilijanskega. V bitki je Manfred umrl, papež Klemen IV. pa je Karla razglasil za sicilijanskega in neapeljskega kralja.

Leta 1361 se je rodil svetorimski cesar in kralj Bohemije Venceslaus.

Leta 1522 je dal Hernan Cortes obesiti azteškega vladarja Cuauhtemoca.

Leta 1577 je umrl švedski kralj Eric XIV.

Leta 1786 se je rodil francoski fizik in astronom Dominique Francois Jean Arago. Napisal je več del o polarni svetlobi in elektromagnetizmu. Umrl je leta 1853.

Leta 1794 je pogorel grad Christiansborg v Köpenhavnu.

Leta 1797 je angleška banka izdala prvi bankovec za en funt.

Leta 1815 je Napoleon zapustil otok Elbo v spremstvu 1.000 vojakov in krenil na zmagoviti pohod proti Parizu.

Leta 1829 se je rodil Levi Straus, človek, ki je iznašel džins. Po njem se imenujejo hlače - leviske.

Leta 1848 je bila razglašena druga francoska republika.

Leta 1861 se je rodil bolgarski kralj Ferdinand.

Leta 1863 je ameriški predsednik Abraham Lincoln podpisal zakon o državni valuti.

Leta 1869 se je rodila ruska revolucionarka in političarka Nadežda Konstantinovna Krupska.

Leta 1885 se je rodil litovski predsednik Aleksandras Stulginskis.

Leta 1896 se je rodil sovjetski javni delavec in teoretik Andrej Aleksandrovič Ždanov. Leta 1934 je postal sekretar centralnega komiteja.

Leta 1903 se je rodil italijanski kemik in Nobelov nagrajenec Giulio Natta.

Leta 1909 se je rodil jordanski kralj Talal bin Abdulah.

Leta 1909 je turška Porta priznala avstro-ogrsko aneksijo Bosne in Hercegovine in se sprijaznila z izgubo ozemlja. S to pogodbo se je tudi uradno končala turška oblast v BiH-u.

Leta 1931 je umrl nemški kemik in Nobelov nagrajenec Otto Wallach.

Leta 1935 je bila ustanovljena nemška Luftwaffe.

Leta 1935 je Anglež Robert Watson-Watt predstavil radar.

Leta 1936 se je na Japonskem zgodil vojaški udar.

Leta 1941 so britanske afriške kolonialne enote zavzele Mogadiš.

Leta 1944 se je v Theresienstadtu začelo snemanje nacističnega reklamnega filma z naslovom Führer vas podarja Židom.

Leta 1946 se je rodil egipčanski kemik in Nobelov nagrajenec Ahmed H. Zewail.

Leta 1946 je iz Teksasa v ZDA vzletelo letalo lucky lady 2, s katerim je 14-članski posadki prvič uspel neprekinjen let okoli sveta.

Leta 1950 se je rodila premierka Nove Zelandije Helen Clark.

Leta 1952 je Velika Britanija sporočila, da ima v lasti jedrsko orožje.

Leta 1961 je umrl maroški kralj Mohamed V.

Leta 1969 je umrl izraelski premier Levi Eshkol.

Leta 1971 je generalni sekretar Organizacije združenih narodov U Thant podpisal deklaracijo, s katero je pomladansko enakonočje razglasil za dan Zemlje.

Leta 1972 je v Zahodni Virginii počil jez na reki Buffalo. V poplavi je umrlo 125 ljudi.

Leta 1980 sta Izrael in Egipt vzpostavila diplomatske odnose.

Leta 1985 je umrl nizozemski ekonomist in Nobelov nagrajenec Tjalling Koopmans.

Leta 1990 so bili na nikaragovskih volitvah poraženi sandinisti.

Leta 1991 je Tim Berners Lee predstavil WorldWideWeb, prvi spletni brskalnik.

Leta 1991 je iraški predsednik Sadam Husein po radiu objavil, da se bo iraška vojska umaknila iz Kuvajta.

Leta 1992 je armenska vojska v azerbajdžanski vasi Hocali ubila več kot 600 ljudi.

Leta 1993 je bil ob 12.18 v New Yorku izveden bombni napad na World Trade Center. Eksplodirala je bomba v tovornjaku, ki je bil parkiran v severnem stolpu. Pri tem je umrlo 6 ljudi, več kot 1.000 pa je bilo ranjenih. Po napadu so evakuirali 50.000 ljudi, mnogi med njimi so imeli velike težave z dihanjem. Z napadom so povzročili več kot 500 milijonov dolarjev škode. Mestne oblasti in FBI so takoj začeli množično iskanje storilcev kaznivega dejanja in v nekaj dneh so aretirali islamske fundamentaliste. Stavbi sta bili uničeni v terorističnem napadu 11. septembra 2001.

Leta 1995 je najstarejša banka v Veliki Britaniji Barings Bank propadla, potem ko je njen delavec Nick Leeson s špekulacijami na singapurski borzi izgubil 1,4 milijarde dolarjev.

Leta 1998 je umrl ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Theodore Schultz.

Leta 2001 so talibani uničili dva ogromna kipa Bude v Bamijanu v Afganistanu.

Leta 2004 so Američani lahko po 23 letih znova potovali v Libijo.

Leta 2004 je v letalski nesreči v bližini Mostarja umrl makedonski predsednik Boris Trajkovski.