Država New York je ratificirala ustavo ZDA. Foto: EPA
Država New York je ratificirala ustavo ZDA. Foto: EPA
Niagarski slapovi sodijo pod zvezno državo New York. Foto: EPA
Newyorški Kip svobode. Foto: EPA
V New Yorku živi več kot osem milijonov prebivalcev. Foto: EPA
Liberija je postala neodvisna država. Foto: EPA
Rodil se je čilski politik Allende. Foto: EPA
Kip Rudolfa Maistra v Ljubljani
Leta 1934 je umrl Rudolf Maister. Foto: RTV SLO
Slonokoščena obala se je priključila Svobodni Franciji. Foto: EPA
Šah Reza Pahlavi
Prizor iz mjuzikla La Duarte.
O Eviti pripovedujejo mnogi filmi, predstave in knjige. Foto: EPA
Otočje Maldivi je postalo neodvisno. Foto: EPA

Je zvezna država, ki leži na severovzhodu ZDA, razdeljena je na 62 okrožij, v njej pa leži tudi največje mesto ZDA - New York (izvirno angleško New York City ali City of New York).

Država ima poleg morske obale na Velikih jezerih, na jezeru Erie in jezeru Ontario, ki so med seboj povezana z reko Niagaro.

Na severu meji na kanadski provinci Ontario in Quebec, na vzhodu z ameriškimi zveznimi državami Vermont, Massachusetts in Connecticut, na jugu z New Jerseyjem in Pensilvanijo. Poleg tega na morju meji še z najmanjšo zvezno državo Rhode Islandom.

Država je najbolj znana po mestu New York, ki pa ni glavno mesto, glavno mesto je Albany. V državi pa je poleg znamenitega Velikega jabolka na ogled tudi Adirondack State Park, največji nacionalni park v ZDA in popularni Niagarski slapovi.

Na vzhodu države teče od severa proti jugu tudi reka Hudson, ki se v New Yorku (mestu) izliva v Atlantski ocean.

Država meri 141.205 kvadratnih kilometrov, od tega je 122.409 kvadratnih kilometrov kopnega in 18.795 vode. Leta 2000 je v državi živelo 19.190.115 ljudi, kar je 155,18 človeka na kvadratni kilometer. Država je široka 455 kilometrov, dolga pa 530 kilometrov.

Poleg Hudsona po državi tečejo še reke Delaware, Genesee, Mohawk in Susquehanna. Najviši vrh države New York je Mount Marcy (1.629 metrov), ki leži v gorski verigi Adirondacks.

Glede na število prebivalcev je država New York tretja najbolj naseljena ameriška država, bolj naseljeni sta le Kalifornija in Teksas. Poleg New Yorka so večja mesta še Buffalo, Rochester, Yonkers in Syracuse.

Država nima uradnega jezika, prevladuje pa angleščina. V samem mestu New York živi tudi veliko Latinoameričanov (ki govorijo večinoma in izključno le špansko) in črncev.

Samo mesto New York je pomembno svetovno finančno, komunikacijsko in kulturno središče. Imenujejo ga tudi Veliko jabolko (The Big Apple).

Mesto ima čez osem milijonov prebivalcev in se razprostira na 800 kvadratnih kilometrih površine. Razdeljeno je na pet okrožij: Brooklyn, Bronx, Manhattan, Queens in Staten Island.


Drugi dogodki na današanji dan ...

Leta 1139 se je Alfonz I. oklical za prvega portugalskega kralja in razglasil odcepitev od Kastilje.

Leta 1802 se je rodil mehiški predsednik Mariano Arista.

Leta 1803 so v Londonu odprli železnico Surrey Iron Railway, najverjetneje prvo javno železnico na svetu.

Leta 1847 je Liberija postala neodvisna država, prva država svobodnih črncev. Sprejeli so ustavo po ameriškem zgledu. V Liberiji belec ne more postati niti državljan niti lastnik zemlje. V devetesetih letih je v državi izbruhnila državljanska vojna.

Leta 1865 se je rodil nemški državnik Philipp Scheidemann.

Leta 1875 se je rodil švicarski psiholog in psihiater Carl Gustav Jung. Neodvisno od Freuda je ustanovil tako imenovano zuriško pihoanalitično šolo in v psihologijo uvedel pojem intro- in ekstrovertnosti. Umrl je leta 1961.

Leta 1887 je Ludwik Lejzer Zamenhof objavi Dr. Esperanto's International Language, v katerem je predstavil umetni jezik esperanto.

Leta 1903 se je rodil slovenski fizik in astronom Franjo Dominko.

Leta 1908 se je v Valparaisu rodil čilski politik in predsednik Salvador Allende Gossens. Svojo politično kariero je najprej začel kot minister za zdravstvo, od leta 1942 je bil glavni tajnik socialistične stranke, skoraj petnajst let kasneje je postal predsednik senata. Leta 1970 je bil prvi svobodno izvoljen marksistični predsednik v Latinski Ameriki. S položaja je bil strmoglavljen v vojaškem udaru Agusta Pinocheta Ugarteja. 11. septembra 1973 so ga v Santiagu de Chile ubili.

Leta 1908 so v Združenih državah Amerike ustanovili "Office of the Chief Examiner", ki se pozneje preimenuje v FBI (Federal Bureau of Investigation).

Leta 1934 je umrl slovenski pesnik in vojskovodja Rudolf Maister. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Izobrazbo si je pridobil na vojaških šolah v tedanji Avstroogrski državi. Konec I. svetovne vojne je pričakal kot major. S hitro mobilizacijo je ustanovil Slovensko vojsko ter razorožil nemške oddelke v Mariboru. S svojim odločnim nastopom je omogočil, da Maribor ostal slovensko mesto. Velike zasluge ima tudi pri bojih za slovensko severno mejo. Vojaško kariero je končal z upokojitvijo leta 1923. Tedaj se je posvetil kulturnemu delovanju in izdal pesniško zbirko Kitica mojih. 7. decembra 1914 so ga premestili v Maribor in mu določili mesto referenta pri okrožnem poveljstvu črne vojske v Mariboru.

Leta 1936 so se sile osi odločile za posredovanje v španski državljanski vojni.

Leta 1939 so ZDA preklicale trgovsko pogodbo z Japonsko.

Leta 1939 se je rodil avstralski premier John Winston Howard.

Leta 1940 se je Slonokoščena obala priključila Svobodni Franciji.

Leta 1941 je zaradi japonske zasedbe Francoske Indokine ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt ukazal zaseči vse japonsko premoženje na ozemlju ZDA.

Leta 1941 je umrl francoski matematik Henri Léon Lebesgue.

Leta 1944 je v Johannesburgu umrl iranski šah Reza Pahlavi, s pravim imenom Reza Khan. Rodil se je 16. marca 1878 v Alaštu. Za šaha je bil oklican leta 1925, bil je ustanovitelj vladajoče iranske dinastije. Leta 1941 so ga zavezniki prisilili, da se je odpovedal prestolu v korist svojega sina Mohameda Reza Pahlavija. Reza Pahlavi je bil interniran v Južnoafriško republiko, kjer je umrl.

Leta 1945 je bila ustanovljena država Vietnam.

Leta 1945 je Winston Churchill odstopil s položaja predsednika vlade.

Leta 1947 je bil sprejet zakon o ustanovitvi obveščevalne organizacije Central Intelligence Angecy – CIA.

Leta 1952 je v Buenos Airesu umrla argentinska političarka María Eva Duarte de Perón, bolj znana kot Evita Peron. Prva žena Juana Dominga Perona je bila politčno zelo vplivna, z organiziranjem množičnih delavskih demonstracij je dosegla, da so Juana Perona izpustili iz zapora. Po poroki je vodila ministrstvo za delo in zdravstvo. Obvladovala je vse radijske postaje v državi in prepovedala številne časopise in revije. Poskus, da bi leta 1951 postala podpredsednica, je preprečila vojska.

Leta 1953 se je z neuspešnim Castrovim napadom na Moncado začela kubanska revolucija.

Leta 1956 je egiptovski predsednik Naser podržavil Sueški prekop in s tem izzval veliko mednarodno krizo.

Leta 1958 je bil izstreljen ameriški satelit Explorer 4.

Leta 1963 je bil izstreljen Syncom 2, prvi geosinhroni satelit.

Leta 1965 je otočje Maldivi postalo neodvisna država.

Leta 1971 je Nasa izstrelila Apollo 15.

Leta 1989 je bil ameriški študent Robert Tappan Morris ml. kot prvi človek obtožen razširjanja računalniških črvov.