Milan Kučan je v govoru dejal, da so ta dan dovoljene sanje in da nič več ne bo tako, kot je bilo dotlej.

Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v Zagrebu.

V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska Teritorialna obramba 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imela popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo vojnega letalstva. Vojna za Slovenijo se je začela 27. junija 1991 ob 1. in 15. minut.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 363 je umrl rimski cesar Flavij Klavdij Julij.

Leta 1274 je v Kadimainu v bližini Bagdada umrl arabski filozof, matematik, astronom, teolog in zdravnik Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi. At-Tusi se je rodil 18. februarja 1201 v Tusu, provinca Korasan v današnjem Iranu. Sistematično je razvil sferno trigonometrijo in jo tako pretvoril v od astronomije ločeno samostojno matematično vejo. At-Tusi se je dotaknil tudi težav ploščinske (ravninske) trigonometrije. Poznal in uporabljal je sinusni izrek za poševnokotni trikotnik. Pri at-Tusiju najdemo pojem pozitivnega realnega števila.

Leta 1483 je Rihard III. postal angleški kralj.

Leta 1541 je umrl španski konkvistador Francisco Pizarro. Rodil se je v Trujillu v Španiji. Španijo je zapustil leta 1502, se odpravil na Indijski ocean in živel na otoku Hispaniola. Kasneje je Pizarro služil v Panami pod guvernerjem Pedrariasom Davilo. V Panami je veliko slišal o južni deželi zlata - Peruju. Leta 1520 je vodil dve ekspediciji po zahodni obali Južne Amerike in odkril inkovski imperij zlata. Potem se je vrnil v Španijo in dobil kraljevo dovoljenje, da osvoji deželo in postane guverner. Pizarro je zbral vojsko in se vrnil v Peru leta 1532. Hitro si je podredil inkovski imperij in postal guverner v letih 1932–1541.

Leta 1810 je umrl francoski balonar Joseph Michel Montgolfier, ki je skupaj s svojim bratom Jacquesom Étiennom izumil prvi uporabni balon na vroč zrak

Leta 1819 je W. K. Clarkson patentiral dvokolo.

Leta 1824 se je v Belfastu rodil britanski teoretski fizik William Thomas Kelvin. Kelvin je predlagal absolutno temperaturno skalo, ki je danes znana kot kelvinova temperaturna skala. Začne se pri absolutni ničli, točki, kjer ima idealen plin volumen nič. Izumil je tudi galvanometer z zrcalom za sprejemanje telegrafskih signalov.

Leta 1843 je Hongkong postal britanska kolonija.

Leta 1898 se je v Frankfurtu na Mainu rodil nemški letalski konstruktor Willy Messerschmitt. Skonstruiral je hitro potniško letalo tajfun in številna lovska letala. Umrl je leta 15. septembra 1978 v Münchnu.

Leta 1922 je umrl monaški princ Albert I., s celotnim imenom Albert Honoré Charles Grimaldi. Rodil se je 13. novembra 1848 princu Charlesu III. in grofici Antoinette Ghislaine de Moerode Westerloo in je Monaku vladal od 10. septembra 1889 do svoje smrti.

21. septembra 1869 se je Albert poročil z lady Mary Victorio Hamilton (1850-1922), v zakonu pa se jima je rodil le en otrok, Louis II. Mary ni marala ničesar, kar je bilo povezano z Monakom, zato je kmalu zapustila državo, zakon pa je bil leta 1880 razveljavljen.

10. septembra 1889 je Albert nasledil očeta na monaškem prestolu in se še istega leta poročil z vojvodinjo de Richelieu, Marie Alice Heine (1858-1925). Marie je bila za Alberta pravi blagoslov, enako pa je bila za majhno sredozemsko državo, saj je zaradi nje v državo prišel denar. Monako se je začel pod njenim vplivom razvijati tudi kulturno. Dala je zgraditi opero in gledališče. Ustanovila je baletno skupino, ki jo je vodil priznani ruski impresarij Sergij Djagilev.

Zakon se je končal leta 1902, ko je Albert v operi oklofutal ženo, saj ga je ta prevarala s skladateljem Isidorom de Laro. Par je začel živeti ločeno, a se ni nikoli uradno ločil. 5. januarja 1911 je Albert I. sprejel ustavo, istega leta pa je tudi podprl ustanovitev relija Monte Carlo, s čimer je želel v državo – še posebej v kazino – pritegniti čim več ljudi. Umrl je v Parizu 26. junija 1922, nasledil pa ga je njegov sin Louis II.

Leta 1924 so ameriške okupacijske enote zapustile Dominikansko republiko.

Leta 1937 se je britanski kralj Edvard VIII. - potem ko je abdiciral - poročil z ločenko Wallis Warfield Simpson.

Leta 1940 je ZSSR od Romunije zahteval vrnitev Besarabije in Bukovine.

Leta 1941 je Finska napadla ZSSR.

Leta 1943 je umrl avstrijski biolog Karl Landsteiner, ki je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila Vitebsk.

Leta 1944 se je na Danskem začela splošna stavka.

Leta 1945 je bila, potem ko se je 25. aprila 1945 nadaljevala konferenca o ustanovitvi Organizacije združenih narodov, sprejeta ustanovna listina, ki jo v poletnih mesecih podpisalo petdeset držav. Organizacija je začela uradno delovati 24. oktobra 1945.

Leta 1946 so zahodni zavezniki vzpostavili zračni most za oskrbovanje Zahodnega Berlina.

Leta 1959 je bila uradno odprta pomorska pot sv. Lovrenca.

Leta 1963 je ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy med obiskom v Berlinu izrekel slavni stavek "Ich bin ein Berliner", s čimer je želel izraziti, da je tudi on Berlinčan, a so se mu ljudje, ki so se zbrali ob poslušanju njegovega govora začeli smejati, saj Berliner v narečju pomeni krof.

Leta 1964 se je v Hunanu na Kitajskem rodila Zeng Jinlian, ki velja za najvišjo žensko na svetu, saj v višino meri kar 2,46 metra.

Leta 1975 je Indira Gandhi vzpostavila avtoritativno oblast v Indiji. Ministrsko predsednico Indiro Gandhi je sodišče v Allahabadu obsodilo zaradi nepravilnega poteka volitev leta 1971. Za šest let je bila izključena iz vseh javnih služb. Zaradi tega je voditeljica vlade 26. 6 1975 razglasila izredno stanje, ukazala pozapreti opozicijske politike in podrediti tisk cenzuri. Poplava novih zakonov je omejila osebno svobodo državljanov.

Leta 1975 je umrl španski duhovnik in ustanovitelj Opusa Dei Josemaría Escrivá de Balaguer y Albás, ki je 2. oktobra 1928 ustanovil prelaturo svetega križa, splošno znano kot Opus Dei (latinsko za božje delo).

Leta 1976 so odprli stolp CN v Torontu.

Leta 1984 je umrl francoski filozof Michel Foucault.

Leta 1997 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da je zakon o "dostojnosti komunikacij" v nasprotju z ustavo.

Leta 2000 je bil narejen celotni načrt človeškega genoma, ki je zahteval raziskavo več kot treh bilijonov biokemičnih sporočil človeškega DNA-ja.

Leta 2003 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da so zakoni o "sodomiji" neustavni.