Odraščala je v metodistični družini v Park Ridgeu, zvezna država Illinois. Njen oče Hugh Ellsworth Rodham je bil konzervativen in vodja ene od tovarn v tekstilni industriji, mati Dorothy Emma Howell Rodham je bila gospodinja. Hillary ima dva mlajša brata Hugha in Tonyja.
Kot otrok je bila Hillary udeležena v vrsti aktivnosti v lokalni cerkvi, obiskovala je javno osnovno šolo, zanimale pa so jo predvsem športne aktivnosti: tenis, drsanje, plavanje, odbojka, softball in balet. Preden je maturirala na Maine South High School, je obiskovala Maine East High School, kjer je bila predsednica razreda, članica debatnega krožka in študentskega sveta.
Pri 16 letih je Hillary sodelovala pri volilni kampanji republikanskega predsedniškega kandidata Barryja Goldwaterja. Leto kasneje se je vpisala na kolidž Wellesley in postala dejavna v politiki. Leta 1969 je diplomirala kot najboljša v razredu iz političnih znanosti. Zaradi govora, ki ga je imela na podelitvi diplom, pa se je znašla v reviji Life. Takoj zatem se je vpisala na pravo na Yaleu.
Med študijem je veliko delala po bolnišnicah, s prizadetimi in zlorabljenimi otroki, zastonj je dajala pravne nasvete revnim, veliko pa se je tudi politično udejstvovala. Na pravu je leta 1973 diplomirala in leto dni nato posvetila podiplomskemu študiju o otrocih in medicini. Potem je postala ena od dveh žensk na univerzi v Arkansasu, kjer je predavala pravo. Na univerzi je prav tako delal njen bodoči mož in sošolec iz Yalea, Bill Clinton. Leta 1975 se je par poročil in se preselil v arkansaški Little Rock. Leto zatem se je Hillary pridružila pomembni pravni pisarni Rose Law Firm, kjer se je specializirala za primere intelektualne lastnine, še vedno pa je pro bono delala kot odvetnica v primerih, povezanih z otroki.
Predsednik Jimmy Carter jo je leta 1978 imenoval v odbor združenja za pravne zadeve. Istega leta je bil njen mož izvoljen za guvernerja Arkansasa, ona pa prva dama te zvezne države za naslednjih 12 let. 27. februarja 1980 je rodila svojega edinega otroka, punčko Chelsea. Kljub odgovornostim, ki jih je imela kot guvernerjeva žena, je še naprej delala kot odvetnica, leta 1988 in 1991 pa je v časopisu National Law Journal imenovana kot ena od 100 najbolj vplivnih odvetnikov v ZDA.
Leta 1992 je bil Bill Clinton izvoljen v Belo hišo, Hillary Rodham Clinton pa je ob njegovi prisegi leta 1993 postala prva dama. Bila je prva dama, ki je imela dokončan podiplomski študij in uspešno kariero. Kot prva dama je imela veliko obveznosti, med drugim se je veliko ukvarjala z zdravstveno politiko. Leta 2000 je kandidirala za senatorko New Yorka in bila 7. novembra izvoljena s 55 odstotki glasov, izrazila pa je tudi željo, da bi leta 2008 kandidirala na predsedniških volitvah. Že kot prva dama je imela Clintonova tedensko kolumno z naslovom Talking It Over, v kateri je razpravljala o njenih izkušnjah in opažanjih glede žensk, otrok in družin, ki jih je spoznala po popotovanjih po svetu. Doslej je napisala tudi nekaj knjig, med njimi tudi 562 strani dolgo avtobiografijo Living History, ki je izšla leta 2003.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 740 je Konstantinopel prizadel hud potres, ki je povzročil veliko gmotno škodo, večje število ljudi pa je umrlo.
Leta 1331 je umrl arabski zgodovinar in geograf Abulfeda.
Leta 1491 se je rodil kitajski vladar Džengde.
Leta 1633 je umrl japonski vojaški poveljnik Horio Tadaharu.
Leta 1640 je bil podpisan riponski sporazum med Škotsko in angleškim kraljem Charlesom I.
Leta 1684 se je rodil pruski maršal Kurt Christoph Graf von Schwerin.
Leta 1759 se je rodil vodja francoske revolucije Georges Jacques Danton. Umrl je pod giljotino leta 1794.
Leta 1795 je bila ustanovljena francoska revolucionarna vlada, ki jo je sestavljalo pet mož.
Leta 1865 se je rodil ameriški poslovnež Benjamin Guggenheim.
Leta 1873 se je rodil danski premier Thorvald Stauning.
Leta 1875 se je rodil srbski politik Svetozar Pribičević.
Leta 1902 je umrla ameriška feministka in sufražetka Elizabeth Cady Stanton.
Leta 1905 so v Sankt Peterburgu revolucionarni ruski delavci v kratki vstaji ustanovili prvi sovjet oz. skupščino.
Leta 1905 je Švedska priznala Norveški neodvisnost.
Leta 1909 je bil ubit princ Hirobumi Ito, japonski guverner v Koreji .
Leta 1911 so voditelji kitajske revolucionarne lige razglasili republiko.
Leta 1916 se je rodil Francois Maurice Adrien Marie Mitterrand, maja leta 1981 izvoljen prvi socialistični predsednik Francije.
Leta 1917 je avtroogrska vojska, v kateri je bilo veliko Slovencev, dosegla veliko zmago v bitki pri Kobaridu. Italijansko vojsko so prisilili v umik vse do reke Pijave daleč nazaj na italijansko ozemlje.
Leta 1918 je nemški vrhovni poveljnik general Erich Ludendorff odstopil zaradi pogojev premirja, ki jih je sprejela nemška vlada.
Leta 1919 se je rodil iranski šah Mohamad Reza Pahlavi.
Leta 1936 so prvič pognali prvi električni generator na jezu Hoover.
Leta 1944 je ameriški podpredsednik Harry Truman javno zanikal, da bi bil član kukluksklana.
Leta 1947 je bil Kašmir kljub pakistanskim protestom priključen Indiji.
Leta 1951 je Winston Churchill drugič postal britanski premier.
Leta 1955 je avstrijski parlament sprejel zakon o nevtralnosti. Od takrat ta dan praznujejo kot državni praznik.
Leta 1955 se je Ngo Dinh Diem razglasil za premierja Južnega Vietnama.
Leta 1958 je boeing 707 prvič letel na komercialni liniji od New Yorka do Pariza.
Leta 1979 je bil južnokorejski predsednik Park Čunghi ubit. Ubiti ga je dala korejska tajna agencija na čelu z Kim Jae Kjujem. Po umoru je predsednik države postal Čoi Kjuha, Kima pa so ubili maja 1980.
Leta 1984 je Baby Fae med presaditvijo srca prejela srce pavijana.
Leta 1991 je Lori Keevil-Matthews umrla, potem ko je nanjo padel več kot 240 kilogramov težek dežnik in jo zabil v tla na razstavi Christo.
Leta 1994 sta Jordanija in Izrael podpisala mirovni sporazum.
Leta 1995 so agenti Mosada ubili voditelja Džihada Fatija Šikakija v njegovem hotelu na Malti.
Leta 2000 je na Slonokoščeni obali postal predsednik Laurent Gbagbo.
Leta 2000 je v ZDA na prodajne police prišel Playstation 2.
Leta 2002 je bilo v moskovskem gledališču ubitih okrog 50 čečenskih upornikov in 150 talcev, potem ko so ruski komandosi po treh dneh od ugrabitve vdrli v gledališče.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje