Po njem se imenujejo hlače - leviske. Levi Strauss je bil bavarski imigrant, ki je prišel v San Francisco leta 1853. Načrtoval je odprtje trgovine z blagom, podobni tisti, ki so jo imeli njegovi bratje v New Yorku. V naslednjih 20 letih zgradil zelo uspešen posel.

Leta 1873 sta s krojačem iz Nevade, Jacobom Davisom, patentirala proces, v katerem se blago ne raztrga in ostane močno in tako se je rodil Levi's jeans. Po njegovi smrti, umrl je brez potomcev, so uspešno podjetje podedovali njegovi štirje nečaki. Levi Strauss, s pravim imenom Löb Strauß, se je rodil 26. februarja 1829 v Buttenheimu pri Bambergu na Bavarskem. Leta 1845 mu je umrl oče, dve leti kasneje pa se je njegova mati z njim in njegovima sestrama izselila v New York.

Leta 1853 se je priključil lovu za zlatom in se odpravil v San Francisco. Ker je predhodno posloval z galanterijo in oblekami, je vzel na pot bale blaga, šotorska krila in pribor za šivanje. Ugotovil je, da kopači zlata za svoje trdo delo potrebujejo trpežne hlače, tako je dal prve hlače je dal izdelati nekemu krojaču iz šotorskih kril.

Po pripovedovanju je bil njegov prvi kupec tako navdušen, da se je celo noč sprehajal po mestu in vsakemu mimoidočemu pripodoval o svojem nakupu. Te prve hlače so bile rjave barve in so imele naramnice. Kmalu je šotorska krila zamenjal z z denimom, tkanino iz bombaža, ki jo je z indigom prebarval v modro barvo. Šivi na hlačnih žepih pa niso bili dovolj trpežni, saj so kopači v žepe dajali vrsto stvari, ki so jih našli v rudnikih.

Decembra 1870 je dobil krojač Jacob W. Davis zamisel, da je šive na žepih ojačal z zakovicami, kot so jih uporabljali za konjsko opremo. Za to zamisel je Strauss prejel 20. maja 1873 patent. Leta 1890 je ustanovil podjetje Levi Strauss & Company. Do danes je to podjetje eden največjih proizvajalcev jeansa in Levi's ena najbolj znanih blagovnih znamk. Najbolj znan model je Levi's 501, ki so najbolj nošene hlače iz džinsa na svetu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1371 so Turki v bitki pri Marici premagali Srbe.

Leta 1501 je umrl hrvaški duhovnik, pravnik in pesnik Džore Držić.

Leta 1802 je na Dunaju umrl matematik in fizik slovenskega rodu baron Jurij Bartolomej Vega. Njegovo najpopolnejše in najbolj znamenito delo je Popolna zbirka desetdecimalnih logaritmičnih tablic, ki je izšla leta 1794 v Leipzigu.

Leta 1815 so Avstrija, Rusija in Prusija podpisale sveto alianso, zvezo, s katero bi družno zatrle svobodne ideje in demokratično revolucionarno gibanje v Evropi. Zveza naj bi omogočala ohranitev vere, miru in pravičnosti. Ustanovili so jo na pobudo carja Aleksandra I. Zvezi so se postopa pridružile vse evropske sile razen Velike Britanije, Turčije in Vatikana. Sveta aliansa je postala simbol monarhistično-legitimistične restavracije na podlagi krščanstva pod Metternichom. Predstavniki svete alianse so se zbrali na treh kongresih, med drugim leta 1821 tudi v Ljubljani – tega kongresa so se udeležili predstavniki 10 držav.

Leta 1860 je umrl srbski knez Miloš Obrenović. Bil je kmečki sin, ki je leta 1815 vodil upor Srbov proti turški oblasti. Leta 1817 je dal umoriti Karadjordja Petrovića. Bil je izvoljen za dednega kneza, svoj položaj je lahko utrdil do neomejene oblasti. Odstopil je leta 1839, vendar je čez 19 let znova zasedel prestol.

Leta 1868 je umrl nemški matematik in astronom August Ferdinand Möbius.

Leta 1870 se je rodil danski kralj Kristjan X.

Leta 1889 se je rodil nemški filozof Martin Heidegger.

Leta 1897 se je rodil Italijan Giovanni Battista Enrico Antonio Maria Montini, bolj znan kot papež Pavel VI.

Leta 1907 je Nova Zelandija postala neodvisna država.

Leta 1918 se je začela Meuse-Argonška ofenziva.

Leta 1918 je bil v Mariboru ustanovljen Narodni svet za Štajersko. Narodni svet je utemeljil vsa najpomembnejša dejanja narodne osvoboditve na slovenskem Štajerskem. Pod vodstvom predsednika Karla Verstovška je oktobra 1918 ustanovil po mestih z nemško upravo več krajevnih odborov in narodnih straž, nato pa ob razpadu Avstro-Ogrske odpravil avstrijsko državno upravo in uvedel samostojno vlado Narodnega sveta.

Leta 1940 je Japonska zasedla Tonking.

Leta 1941 je bilo v Stolicah pri Krupnju pod vodstvom Josipa Broza Tita posvetovanje, na katerem so sklenili ustanoviti glavne štabe v pokrajinah, kjer jih še ni bilo. Glavni štab NOV pa so preimenovali v vrhovni štab.

Leta 1943 je umrl japonski astronom in geodet Hisaši Kimura.

Leta 1944 se je začela bitka pri nizozemskem mestu Arnhem.

Leta 1945 je bilo mesto Tanger proglašenoza mednarodno cono.

Leta 1952 je umrl ameriški filozof George Santayana.

Leta 1953 sta ZDA in Španija sklenili sporazum o gospodarski in vojaški pomoči.

Leta 1960 je imel kubanski predsednik Fidel Castro na sedežu OZN-ja v New Yorku štiri ure in in 29 minut dolg govor, ki velja za najdaljšega v zgodovini te organizacije.

Leta 1976 je v Mamernu ob Bodenskem jezeru umrl hrvaško-švicarski kemik Lavoslav Ružička. Predaval je v Utrechtu in od leta 1929 Zürichu. Znana je njegova izoprenska hipoteza, s svojim znanstvenim raziskovalnim delom je pomagal razviti kemijo cikličnih organskih spojin. Leta 1939 je skupaj z nemškim kemikom Butenandtom prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Rodil se je 13. septembra 1887 v Vukovarju.

Leta 1980 je bilo na znameniti münchenski prireditvi Oktoberfest v bombnem napadu ubitih 13 ljudi, ranjenih pa več kot 200 ljudi.

Leta 1996 se je Shannon Wells Lucid, prva ženska, ki je živela na vesoljski postaji, vrnila na Zemljo.