Njen oče je bil uspešen trgovec, poleg nje pa sta bila v družini še dva otroka, ki sta bila starejša od nje. Pri osemnajstih je dobila dovoljenje, da se lahko priključi Irskemu redu nun v Loretu, ki jo je poslal v indijsko mesto Darjeeling za učiteljico.

Leta 1931 se je zaobljubila bogu in si izbrala ime Marija Tereza v čast Terezi Avilski in Terezi iz Lisieuxa.

Ko se je zaobljubila zadnjič (maja 1937), je sprejela ime mati Tereza. Septembra 1946 je – po njenih besedah – zaslišala poziv boga, da gre med uboge in umirajoče. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala.

Tako je leta 1948 dobila posebno dovoljenje od papeža Pija XII., da lahko zapusti samostan in živi ter dela samostojno. Oktobra 1950 je ustanovila nov red Missionaries of Charity (misijonarji dobrote) in začela ustanavljati domove (za umirajoče, gobavce, otroke ...). S pomočjo indijskih oblasti se je preselila v zapuščen hindujski tempelj in tam ustanovila brezplačen hospic za uboge.

Leta 1965 ji je papež Pavel VI. dovolil, da svoje delovanje poleg Kalkute razširi še na druga mesta. Red, ki ga je ustanovila, se je kmalu začel širiti po vsem svetu.

Prva hiša za uboge, ki je bila ustanovljena zunaj meja Indije, je bila v Venezueli. Sledile pa so ji v Rimu, Tanzaniji, več državah v Aziji, Afriki in Evropi, vključno z Albanijo. Prvo hišo usmiljenja v ZDA so postavili v Bronxu, New York. Leta 1971 ji je papež Pavel VI. podelil nagrado za mir papeža Janeza XXIII.

Istega leta je prejela še Kennedyjevo nagrado, štiri leta kasneje mednarodno nagrado Alberta Schweitzerja, leta 1985 medaljo predsednika ZDA za svobodo in devet let kasneje še kongresno zlato medaljo. 16. novembra 1996 je prejela častno državljanstvo ZDA, poleg tega pa več častnih doktoratov iz več različnih univerz.

Leta 1972 je bila mati Tereza nagrajena z Nehrujevo nagrado zaradi njene promocije mednarodnega miru in razumevanja.

Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir, leto kasneje pa še najvišje indijsko odlikovanje, nagrado Bharat Ratno. Ko so jo na podelitvi nagrade vprašali, kaj lahko vsakdo naredi za mir na svetu, je preprosto odgovorila: "Pojdite domov in ljubite svojo družino." Istega leta je prejela tudi nagrado balzan. Leta 1983 je med obiskom v Rimu doživela svoj prvi srčni napad, leta 1989 pa še drugega. Leta 1991 je med svojo potjo v Mehiko zbolela za pljučnico, kar je bilo krivo za poslabšanje bolezni srca.

Zaradi slabega počutja in poslabšanega zdravja je ponudila svoj odstop. Ko so nune glasovale za ali proti odstopu, je le ona glasovala, da bi odstopila s svojega položaja, vse ostale so bile proti. Aprila 1997 je padla in si zlomila ključnico, avgusta je zbolela za malarijo, odpovedal pa ji je tudi levi srčni ventrikel. 5. septembra, le devet dni po svojem 87. rojstnem dnevu, je odstopila. 19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blaženo.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1689 sta Rusija in Kitajska s pogodbo iz Nerčinska določila reko Amur kot mejno reko med državama. To je bil prvi uradni sporazum, ki ga je Kitajska sklenila s kakšno zahodno velesilo.

Leta 1703 se je v Ljubljani rodil Ferdinand Avguštin Hallerstein. Po jezuitski gimnaziji v Ljubljani je leta 1721 stopil v jezuitski red. Študij je nadaljeval v Leobnu, Celovcu, na Dunaju in v Gradcu, in sicer humanistiko, matematiko, astronomijo in teologijo. Imenovan je bil za vodjo jezuitskega kolegija v Temišvaru. Leta 1739 prispel v Peking, kjer je bil sedež jezuitskega misijona. Čez pet let je postal član kitajskega matematičnega tribunala, po treh letih pa predsednik te znanstvene ustanove, dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v Pekingu. Poleg obsežnih astronomskih raziskav je veliko potoval in na teh napornih potovanjih zbral podatke za kartiranje Mandžurije, kar je bilo povezano s pripravo velikega atlasa Kitajske. Izboljšal je kitajski koledar, določil koordinate Pekinga in izračunal število prebivalcev kitajskega cesarstva. Zaradi velikega ugleda ter odličnega znanja kitajskega in portugalskega jezika je bil Hallerstein tudi uspešen diplomat in pogajalec na cesarskem dvoru. Takratni cesar ga je povzdignil v mandarina. Umrl je 29. oktobra 1774.

Leta 1770 se je v Stuttgartu rodil veliki nemški filozof Georg Wilhelm Friedrich Hegel. Z idealistično filozofijo je dosegel vrhunec nemške klasike in hkrati najvišji domet meščanske filozofske misli.

Leta 1874 se je v Kölnu rodil nemški kemik, Carl Bosch, Nobelov nagrajenec, ki je leta 1931 je izumil tehniški postopek za pridobivanje amoniaka. Umrl je 26. aprila 1940 v Heidelbergu.

Leta 1877 se je rodil Charles Stuart Rolls, soustanovitelj tovarne avtomobilov Rolls-Royce.

Leta 1883 je začel bruhati vulkan Krakataua na istoimenskem indonezijskem otoku med Javo in Sumatro. Že prva dva dneva erupcije je izginilo skoraj dve tretjini otoka. V morju je nastala razpoka, globoka 300 metrov in široka 10 kilometrov. V ogromnih valovih na zahodni Javi je umrlo okoli 36.000 ljudi.

Leta 1914 je kapitulirala nemška kolonija Togo.

Leta 1919 je umrl južnoafriški general in državnik Louis Botha.

Leta 1926 se je rodil norveški matematik, računalničar in politik Kristen Nygaard.

Leta 1929 je na Dunaju umrl raketni inženir in strokovnjak za vesoljsko tehniko slovenskega rodu Herman Potočnik z vzdevkom Noordung. Nekaj časa je deloval v Nemčiji. S številnimi zamislimi, ki jih je opisal v knjigi Problem vožnje po vesolju, je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. Herman Potočnik je tudi izumitelj geostacionarnega umetnega satelita. Rodil se je 22. decembra 1892 v Pulju. Stari starši Hermana Potočnika so bili usnjarji, njihova obrt pa je prerasla v tovarno. Materina družina se je ustalila v Mariboru, kamor so se njeni starši preselili iz Vitanja. Materin oče je bil najprej v Vitanju župan. Pozneje pa se je preselil v Maribor oziroma v Slovensko Bistrico.

Leta 1940 se je Kamerun pridružil Svobodni Franciji.

Leta 1940 so v ZDA sprejeli zakon o obvezni vojaški službi.

Leta 1958 je umrl ameriški fizik Ernest Orlando Lawrence, ki je leta 1939 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1962 so izstrelili medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 2 proti Veneri.

Leta 1963 je umrl ameriški izumitelj Garrett Morgan.

Leta 1975 je bil v Addis Abebi ubit etiopski cesar Haile Selassi s pravim imenom Tafari Mekonnen. Ubit naj bi bil celo nekaj dni pred uradno objavo njegove smrti. Rodil se je 23. julija 1892 v Edjersu. Na oblasti je prišel leta 1928, po smrti Menelika II, za cesarja je bil imenovan dve leti kasneje. Z udarom leta 1974 so ga vrgli z oblasti.

Leta 1979 je umrl britanski državnik Louis Mountbatten.

Leta 1992 se je v Londonu končala dvodnevna konferenca o nekdanji Jugoslaviji. Predstavniki bosanskih Srbov so se strinjali, da bodo ZN-u dovolili nadzor nad težkim orožjem.

Leta 1995 so Izraelci in PLO podpisali sporazum, ki je Palestincem na Zahodnem bregu dal več samouprave.

Leta 2000 je velik požar zajel televizijski stolp Ostankino, enega od simbolov Moskve. Stolp je bil zgrajen po načrtih arhitekta Nikolaja Nikitina leta 1967. Ostankino je visok več kot 500 metrov.