Odraščala je v San Franciscu, kjer je obiskovala srednjo šolo Lowell. Diplomirala je iz delovne terapije na državnem kolidžu v San Joseju leta 1954.

Po diplomi se je preselila v Kentucky, kjer se je zaposlila v bolnišnici. Zaradi ljubimca je leta 1957 začela premišljevati o obisku Afrike. Šele leta 1963 ji je uspelo zbrati sredstva, da je lahko odpotovala v Afriko, kjer je spoznala dr. Leakeyja in se srečala s prvo gorsko gorilo.

Štiri leta kasneje je v Ruandi ustanovila raziskovalni center Karisoke. Nato se je vpisala na podiplomski študij na univerzo v Cambridgeu, kjer je leta 1974 doktorirala iz zoologije. Več let je preživela tako, da je opazovala gorske gorile v Ruandi.

Leta 1985 so jo našli umorjeno v ruandski provinci Ruhengeri. Napisala je knjigo Gorile v megli (Gorillas in the Mist), v kateri je povzela svoje raziskovalno delo in spomine o tem, kako je sploh prišla v Afriko. Njeno življenjsko zgodbo je v filmu Gorile v megli: Zgodba o Dian Fossey (Gorillas in the Mist: The Story of Dian Fossey) izvrstno prikazala Sigourney Weaver.

Leta 2005 sta v ZDA National Geographic in Palazzo Editions v Veliki Britaniji izdala knjigo Nihče ni bolj ljubil goril (No One Loved Gorillas More), ki jo je napisala Camilla de la Bedoyere. Ta knjiga temelji na pismih, ki jih je Dian pisala svoji družini in prijateljem. Opera, ki bo opisovala njeno življenje, pa bo premierno prikazana spomladi prihodnje leto.

Leta 1076 je umrl kijevski princ Svyatoslav II.

Leta 1282 so na državnem zboru v Augsburgu nastale avstrijske dedne dežele.

Leta 1390 se je rodila Anne de Mortimer, ki je bila upravičena do angleške krone. Umrla je leta 1411.

Leta 1571 se je rodil nemški vesoljec Johannes Kepler. S svojimi temeljnimi odkritji pri proučevanju nebesnih teles in vesolja je eden največjih umov vseh časov. Odkril je, da ima tirnica planeta Mars okoli Sonca obliko elipse, kar je osnova za njegove tri zakone, s katerimi je dokončno utrdil heliocentrično teorijo. Umrl je leta 1630.

Leta 1654 se je rodil švicarski matematik Jacob Bernoulli.

Leta 1703 sta Portugalska in Velika Britanija podpisali methuenski sporazum, po katerem je imela Portugalska izključno pravico do uvoza vin v Veliko Britanijo.

Leta 1717 se je rodil Giovanni Angelo Braschi, ki je bil leta 1775 izvoljen za papeža. Ob izvolitvi je prevzel ime Pij VI. Umrl je leta 1799.

Leta 1793 se je rodil škotski raziskovalec Afrike Alexander Gordon Laing.

Leta 1822 se je rodil francoski znanstvenik Louis Pasteur, kemik, ki je proučeval fermentacijo in njene nepravilnosti. Iznašel je cepivo proti vraničnemu prisadu in steklini ter odkril postopek pasterizacije.

Leta 1831 je Charles Darwin z ladjo Beagle odplul na petletno potovanje, po katerem je začel razvijati svojo evolucijsko teorijo.

Leta 1836 se je v mestu Lewes v Sussexu sprožil največji plaz v zgodovini Anglije. V plazu je umrlo osem ljudi.

Leta 1845 je zdravnik Crawford Williamson Long iz Jeffersona v ameriški zvezni državi Georgia pri porodu prvič uporabil anestezijo z etrom.

Leta 1918 se je na Poljskem začela velika vstaja proti Nemcem.

Leta 1942 je general Andrej Vlasov ustanovil Smolenški komite.

Leta 1945 je 28 držav s sporazumom ustanovilo Svetovno banko.

Leta 1945 se je Koreja razdelila na dve državi – Severno in Južno Korejo.

Leta 1949 je Nizozemska s podpisom kraljice Juliane priznala neodvisnost Indonezije.

Leta 1950 so ZDA in Španija obnovile diplomatske odnose.

Leta 1960 se je rodil slovenski ekonomist in politik Anton Rop.

Leta 1968 je Apollo 8 prvi opravil polet s posadko na Luno.

Leta 1972 je umrl kanadski politik Lester Bowles Pearson, ki je leta 1957 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1978 so v Španiji po 40 letih diktature sprejeli demokratično ustavo Španije.

Leta 1979 so po izvedenem državnem udaru čete Sovjetske zveze vkorakale v Afganistan. To je bilo prvič, da je Sovjetska zveza posredovala v državi, ki ni bila članica Varšavskega pakta.

Leta 1983 je papež Janez Pavel II. odpustil svojemu atentatorju Mehmetu Aliju Ağci.

Leta 1985 so palestinski gverilci na letališčih na Dunaju in Rimu ubili 20 ljudi.

Leta 1985 so v Ruandi ubili ameriško naravoslovko Dian Fossey.

Leta 1997 so na Severnem Irskem ubili protestantskega paravojaškega vodjo Billyja Wrighta.

Leta 2001 so Kitajski odobrili stalne trgovske stike z ZDA.

Leta 2002 sta v Groznem v promoskovskem poveljstvu čečenske vlade eksplodirala dva tovornjaka bombi. Umrlo je 72 ljudi, 200 je bilo ranjenih.