Razlitje nafte iz tankerja Exxon Valdez je bilo najbolj uničujoče razlitje nafte ob obali ZDA.

Zaradi oddaljenosti - razlitje je bilo dosegljivo le s helikopterji ali čolni - je bilo čiščenje oljnih madežev zelo oteženo. Na območju razlitja na Aljaski je naravno okolje lososov, morskih vider, tjulnjev in različnih vrst morskih ptičev.

Nesreča tankerja Exxon Valdez se je zgodila 23. marca 1989, ko se je tanker odpravil na svojo 28. pot iz aljaškega Valdeza. Odplul je proti jugu in je bil poln nafte. Kapitan Joseph Hazelwood je prek radijske zveze sporočil obalni straži, da bo spremenil smer plovbe, saj se je želel izogniti nekaj manjšim ledenim goram, ki so se odtrgale od ledenika Columbia.

Obalna straža je spremembo poti odobrila. Preden je odšel v kabino, je Hazelwood naročil Gregoryju Cousinsu, naj začne spreminjati smer, ko bo ladja tako blizu otoka Busby, da bodo videli luč svetilnika. Cousins je ubogal, a se ladja na desno ni obračala pravilno. 24. marca štiri minute čez polnoč je ladja zadela ob morski greben Bligh. Ni jasno, ali je Cousins prepozno dal navodilo za spremembo smeri ali pa ga mornarji niso dobro razumeli.

Iz tankerja je izteklo okoli 115.000 kubičnih metrov surove nafte, ki je onesnažila 1.900 kilometrov obale. Exxon je za čiščenje porabil okoli dve milijardi dolarjev. Pri čiščenju je sodelovalo 11.000 delavcev. Milijardo dolarjev pa je moralo podjetje odšteti za civilne tožbe. V tožbi je sodišče določilo štiri milijarde dolarjev kazni za podjetje.

Exxon se je večkrat pritožil na razsodbo, kdaj pa bodo znova razpravljali o ponovni pritožbi podjetja, ni znano. Tanker so 10. julija 1989 prepeljali v San Diego, 30. julija pa so ga začeli popravljati. Zamenjali so okoli 1.600 ton jekla. Junija naslednje leto je tanker, ki so ga preimenovali v Sea River Mediterranean, zapustil luko, še pred tem pa je Exxon za popravila odštel 30 milijonov dolarjev. Zaradi posledic razlitja nafte je umrlo okoli 250.000 različnih morskih ptic, 2.800 morskih vider, 300 tjulnjev, 250 gologlavih orlov in okoli 22 ork. Poginilo je več milijonov lososov in več milijard iker lososov in slanikov.

29. januarja 1990 se je v aljaškem Anchorageu začelo sojenje kapitanu Josephu Hazelwoodu, 27. februarja pa se je začelo sojenje Exxonu in njihovemu ladijskemu podjetju. Leta 1991 je ameriško ministrstvo za pravosodje razglasilo, da se je Exxon strinjal, da bo plačal milijardo dolarjev kazni.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 280 se je rodil Konstantin Veliki, rimski cesar, ki je krščanstvo povzdignil v državno vero. Konstantin je leta 330 preselil prestolnico iz Rima v Bizanc, novo prestolnico pa poimenoval Konstantinopel (Istanbul).

Leta 1594 je bil Henrik IV. Burbonski slovesno okronan za francoskega kralja.

Leta 1617 sta Švedska in Rusija podpisali sporazum, ki je končal vojno in Rusijo odrezal od Baltiškega morja.

Leta 1801 je ameriški kongres začel upravljati z glavnim mestom ZDA, Washingtonom.

Leta 1827 so v New Orleansu, ameriška zvezna država Louisiana, slavili prvi Mardi Gras.

Leta 1844 je Dominikanska republika postala od Haitija neodvisna država.

Leta 1861 so ruske čete streljale na protestnike v Varšavi. Protestniki so protestirali proti ruski nadvladi na Poljskem. Vojaki so ubili pet protestnikov.

Leta 1879 so objavili, da so odkrili umetno sladilo – saharin.

Leta 1892 je umrl francoski izdelovalec kovčkov, torb in potovalnih torb Louis Vuitton.

Leta 1893 so v Ljubljani ustanovili Slovensko planinsko društvo, ki se je kasneje preimenovalo v Planinsko zvezo Slovenije.

Leta 1900 je bila ustanovljena britanska laburistična stranka.

Leta 1921 je bila na Dunaju ustanovljen mednarodni sindikat delavcev socialističnih strank.

Leta 1926 se je rodil kanadski nevrolog, dobitnik Nobelove nagrade David H. Hubel.

Leta 1928 se je rodil izraelski premier Ariel Šaron.

Leta 1932 je James Chadwick odkril nevtron.

Leta 1933 je zagorel nemški parlament Reichstag. Požig naj bi bil delo komunistov in za Hitlerja dober razlog za preganjanje političnih nasprotnikov. Dan po požaru je Hitler razglasil odlok Za varstvo ljudstva in države, ki je odvzel vse politične svoboščine, policiji pa je dal proste roke.

Leta 1936 je umrl ruski psiholog Ivan Petrovič Pavlov. Leta 1904 je za svoje delo dobil Nobelovo nagrado. Najbolj znan je po tem, da je raziskoval pogojni refleks.

Leta 1942 so japonska vojaška letala v drugi svetovni vojni potopila prvo ameriško letalonosilko USS Langley.

Leta 1942 se je rodil ameriški kemik in Nobelov nagrajenec Robert H. Grubbs.

Leta 1943 je v Montani eksplodiral jašek v rudniku. Umrlo je 74 ljudi.

Leta 1948 je na Češkoslovaškem komunistična partija prevzela oblast.

Leta 1963 so v Dominikanski republiki na prvih demokratičnih volitvah po koncu diktature Rafaela Trujilla izvolili za predsednika države Juana Boscha.

Leta 1964 je italijanska vlada zaprosila za pomoč pri obvarovanju stolpa v Pisi, da se ta ne bi porušil, ker se je preveč nagnil.

Leta 1967 je Dominika postala od Velike Britanije neodvisna država.

Leta 1971 so zdravniki v prvi nizozemski kliniki za splave – Mildredhuis – v Arnhemu začeli izvajati splave.

Leta 1974 je prvič izšel časopis People Magazine.

Leta 1977 sta nad največjim Kanarskim otokom Teneriffe trčili letali vrste boeing 747. V letalski tragediji je umrlo 585 ljudi.

Leta 1980 se je rodila Chelsea Clinton, edinka nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona.

Leta 1989 je umrl avstrijski zoolog, dobitnik Nobelove nagrade Konrad Lorenz.

Leta 1991 je ameriški predsednik George H. W. Bush objavil, da je Kuvajt osvobojen.

Leta 1998 je umrl ameriški znanstvenik, dobitnik Nobelove nagrade George H. Hitchings.

Leta 1999 sta Colin Prescot in Andy Elson postavila nov vzdržljivostni rekord  z balonom sta bila v zraku 233 ur in 55 minut.

Leta 1999 je Olusegun Obasanjo postal prvi svobodno izvoljeni predsednik Nigerije po letu 1983.

Leta 2002 je na letalu Ryanair, ki je bilo na londonskem letališču Stansted, zagorelo. Kasneje je raziskava pokazala, da se je posadka slabo odzvala pri evakuaciji ljudi iz letala.

Leta 2002 je nekaj minut po odhodu z železniške postaje Godhra na vlaku zagorelo. V požaru je umrlo okoli 58 hindujskih romarjev, ki so se vračali iz Ayodhye. Sledili so nemiri, v katerih je umrlo okoli 1.000 ljudi, večinoma muslimanov.

Leta 2004 je v bombnem napadu na Filipinih, za katerega je kriv Abu Sajaf, umrlo 116 ljudi. To je hkrati tudi najhujši teroristični napad v tej državi.