Napad v Atlanti je bil le eden od bombnih napadov terorista Erica Roberta Rudolpha. Ob 1.20 zjutraj, ko je bil olimpijski park še vedno poln ljudi, je odjeknila eksplozija bombe. Šrapnel je naravnost v glavo zadel edino smrtno žrtev, Alice Hawthorne.

Poleg tega je na prizorišču umrl še turški snemalec Melih Uzunyol, ki je tekel na prizorišče, da bi posnel dogajanje. Pri tem ga je izdalo srce in je umrl zaradi srčnega infarkta. Predsednik ZDA Bill Clinton je označil bombni napad za zlobno dejanje teroristov in pozval, da je potrebno čim prej odkriti krivce in jih prepeljati pred roko pravice. Kljub tragediji so se športniki in organizatorji olimpijskih iger strinjali, da bo zmagal športni duh in se morajo igre nadaljevati tako, kot je bilo načrtovano.

Le nekaj ur po napadu je postal varnostnik Richard Jewell zvezda olimpijade, ko je odkril sumljivi zelen nahrbtnik, ki je vseboval bombo in pomagal policiji, da je izpraznila prizorišče, preden je bomba eksplodirala. Prav v času, ko je Jewell obvestil FBI o svoji najdbi, je policija prejela anonimko o bombi, ki je v parku. Štiri dni po bombnem napadu so novinarji razglasili, da je prav Jewell osumljeni za napad, kar pa je ameriški ministrstvo za pravosodje oktobra istega leta ovrglo.

14. oktobra 1998 je ministrstvo za pravosodje izdalo, da je osumljeni za napad v Atlanti kot tudi dva druga bombna napada, izvedena v letu 1997 na kliniki za izvrševanje splavov in v lezbičnem klubu, Eric Robert Rudolph. Rudolpha kljub objavi niso našli in tako so ga razglasili za ubežnika.

5. maja 1998 ga je FBI imenoval za enega od desetih najbolj iskanih beguncev in zanj ponudil milijon dolarjev nagrade. 31. maja 2003 so Rudolpha aretirali v Murphyju v Severni Karolini. 8. aprila 2005 se je Rudolph na sodišču zagovarjal kot kriv, da bi se izognil smrtni kazni.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1061 je umrl Gerard iz Burgundije, bolj znan kot papež Nikolaj II.

Leta 1214 je v bitki pri Bouvinu francoski kralj Filip II. premagal angleškega kralja Ivana.

Leta 1276 je umrl aragonski kralj Jakob I.

Leta 1365 je umrl avstrijski vojvoda Rudolf IV. Habsburški.

Leta 1663 je angleški parlament sprejel zakon, ki določa, da mora biti vse blago, namenjeno v ameriške kolonije, natovorjeno v Angliji na angleške ladje.

Leta 1667 se je rodil švicarski matematik Johann Bernoulli I.

Leta 1694 je Bank of England pridobila kraljevsko listino.

Leta 1789 je bilo ustanovljeno zunanje ministrstvo ZDA.

Leta 1794 je bil v Franciji aretiran Robespierre.

Leta 1839 je izbruhnila opijska vojna med Kitajsko in Veliko Britanijo. V kantonskem pristanišču so zaplenili 20 tisoč zabojev opija, ki ga je iz Kitajska izvažala Vzhodnoindijska družba. V vojni je bila Kitajska poražena.

Leta 1844 je umrl angleški kemik in fizik John Dalton.

Leta 1857 se je rodil portoriški zdravnik, sociolog in politik José Celso Barbosa.

Leta 1866 je bil položen Atlantic Cable, podmorski kabel, ki je omogočil telegrafsko povezavo čez Atlantski ocean.

Leta 1881 se je rodil nemški biokemik Hans Fischer, ki je za svoje delo leta 1930 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1917 je umrl švicarski kirurg in biolog Emil Theodor Kocher, ki je prejel Nobelovo nagrado leta 1909.

Leta 1921 je Kanadčanoma Fredericu Bantingu in Charlesu Bestu uspelo prvič osamiti inzulin, ki se je izkazal kot dobro zdravilo za sladkorno bolezen.

Leta 1942 je nemški Wehrmacht zavzel rusko mesto Rostov.

Leta 1943 je Stalin objavil razglas, s katerim je zagrozil s smrtjo vsem, ki bi se brez njegovega ukaza umaknili pred Nemci.

Leta 1944 je ZSSR priznala Poljski nacionalni komite.

Leta 1945 je Clement Attlee sestavil novo britansko vlado.

Leta 1947 je umrl biolog dr. Ivan Regen, začetnik znanstvene bioakustike.

Leta 1953 so ZDA, LR Kitajska, Severna in Južna Koreja v Panmundjomu podpisale pogodbo o premirju v korejski vojni. Vojna je izbruhnila junija leta 1950. Sile Organizacije združenih narodov pod vodstvom Združenih držav Amerike so podpirale Južno Korejo, Kitajska pa severno. V njej je izgubilo življenje 1.830.000 ljudi. Nagla demokratizacija Južne Koreje se je začela leta 1987, pogovori o združitvi obeh Korej so bili doslej neuspešni.

Leta 1955 je Avstrija postala neodvisna država.

Leta 1964 se je z napotitvjo dodatnih 5000 vojakov v Južni Vietnam število pripadnikov ameriških enot povečalo na 21.000.

Leta 1993 so se v Ženevi soočili predstavniki bosanskih Srbov, Hrvatov in Muslimanov. 10-dnevna konferenca ni pomagala končati morije v BiH-u.

Leta 1999 je umrl ruski matematik Aleksander Danilovič Aleksandrov.

Leta 2002 je strmoglavljenje letala Suhoj 27 na letalskem mitingu v ukrajinskem Lvovu zahtevalo 85 smrtnih žrtev.