Njegov oče je bil Eugen Fischer, direktor podjetja Kalle & Co. v Wiesbadnu in docent na tehniški srednji šoli v Stuttgartu. Njegova mati je bila Anna Herdegen. Osnovo šolo je obiskoval v Stuttgartu, humanistično gimnazijo pa v Wiesbadnu, kjer je leta 1899 maturiral.

Študiral je medicino in kemijo, najprej na univerzi v Lausannu, nato pa v Marburgu. Diplomiral je leta 1904, 1908 pa je postal zdravnik. Na začetku je delal na medicinski kliniki v Münchnu, nato pa na Prvem berlinskem kemijskem inštitutu pod vodstvom Emila Fischerja. V München se je vrnil leta 1911, kjer je čez eno leto postal predavatelj interne medicine, dve leti kasneje pa je na psihološkem inštitutu začel predavati še psihologijo.

Leta 1916 je postal profesor medicinske kemije na univerzi v Innsbrucku, ki jo je zapustil dve leti kasneje, in se nato preselil na univerzo na Dunaju. Od leta 1921 do svoje smrti 31. marca 1945 je delal kot profesor organske kemije na tehniški visoki šoli v Münchnu. Njegovo znanstveno delo je bilo osredotočeno večinoma na raziskave pigmenta v krvi in žolču ter klorofila v listih. Zanimalo ga je tudi to, od kod pigment izvira in kako nastane.

Pomemben je tudi zato, ker je sintetiziral bilirubin – razpadni produkt hema, posebne molekule v obliki obroča, ki je nujna za prenašanje kisika po krvi. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tudi Nobelovo nagrado za kemijo leta 1930. Leta 1935 se je poročil z Wiltrud Haufe, umrl pa je deset let kasneje.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1061 je umrl Gerard iz Burgundije, bolj znan kot papež Nikolaj II.

Leta 1214 je v bitki pri Bouvinu francoski kralj Filip II. premagal angleškega kralja Ivana.

Leta 1276 je umrl aragonski kralj Jakob I.

Leta 1365 je umrl avstrijski vojvoda Rudolf IV. Habsburški.

Leta 1663 je angleški parlament sprejel zakon, ki določa, da mora biti vse blago, namenjeno v ameriške kolonije, natovorjeno v Angliji na angleške ladje.

Leta 1667 se je rodil švicarski matematik Johann Bernoulli I.

Leta 1694 je Bank of England pridobila kraljevsko listino.

Leta 1789 je bilo ustanovljeno zunanje ministrstvo ZDA.

Leta 1794 je bil v Franciji aretiran Robespierre.

Leta 1839 je izbruhnila opijska vojna med Kitajsko in Veliko Britanijo. V kantonskem pristanišču so zaplenili 20 tisoč zabojev opija, ki ga je iz Kitajska izvažala Vzhodnoindijska družba. V vojni je bila Kitajska poražena.

Leta 1844 je umrl angleški kemik in fizik John Dalton.

Leta 1857 se je rodil portoriški zdravnik, sociolog in politik José Celso Barbosa.

Leta 1866 je bil položen Atlantic Cable, podmorski kabel, ki je omogočil telegrafsko povezavo čez Atlantski ocean.

Leta 1917 je umrl švicarski kirurg in biolog Emil Theodor Kocher, ki je prejel Nobelovo nagrado leta 1909.

Leta 1921 je Kanadčanoma Fredericu Bantingu in Charlesu Bestu uspelo prvič osamiti inzulin, ki se je izkazal kot dobro zdravilo za sladkorno bolezen.

Leta 1942 je nemški Wehrmacht zavzel rusko mesto Rostov.

Leta 1943 je Stalin objavil razglas, s katerim je zagrozil s smrtjo vsem, ki bi se brez njegovega ukaza umaknili pred Nemci.

Leta 1944 je ZSSR priznala Poljski nacionalni komite.

Leta 1945 je Clement Attlee sestavil novo britansko vlado.

Leta 1947 je umrl biolog dr. Ivan Regen, začetnik znanstvene bioakustike.

Leta 1953 so ZDA, LR Kitajska, Severna in Južna Koreja v Panmundjomu podpisale pogodbo o premirju v korejski vojni. Vojna je izbruhnila junija leta 1950. Sile Organizacije združenih narodov pod vodstvom Združenih držav Amerike so podpirale Južno Korejo, Kitajska pa severno. V njej je izgubilo življenje 1.830.000 ljudi. Nagla demokratizacija Južne Koreje se je začela leta 1987, pogovori o združitvi obeh Korej so bili doslej neuspešni.

Leta 1955 je Avstrija postala neodvisna država.

Leta 1964 se je z napotitvijo dodatnih 5000 vojakov v Južni Vietnam število pripadnikov ameriških enot povečalo na 21.000.

Leta 1993 so se v Ženevi soočili predstavniki bosanskih Srbov, Hrvatov in Muslimanov. 10-dnevna konferenca ni pomagala končati morije v BiH-u.

Leta 1996 je bomba med olimpijskimi igrami 1996 v Atlanti ubila enega in ranila 111 ljudi. Napad v Atlanti je bil le eden od bombnih napadov terorista Erica Roberta Rudolpha.

Leta 1999 je umrl ruski matematik Aleksander Danilovič Aleksandrov.

Leta 2002 je strmoglavljenje letala Suhoj 27 na letalskem mitingu v ukrajinskem Lvovu zahtevalo 85 smrtnih žrtev.