Odraščala je v kitajsko-ameriški premožni družini, ki jo je najprej poslala v priznano šolo Chapin, nato pa še na pariško Sorbono.

Diplomirala je na kolidžu Sarah Lawrence, in sicer iz umetnostne zgodovine. Mati jo je večkrat peljala v Pariz na modne revije, njen oče pa je bil lastnik kemijskega podjetja. Dedek po očetovi strani je bil vojaški general na Kitajskem, po materini pa je bil vojaški poveljnik.

Kot deklica je Wangova trenirala umetnostno drsanje in leta 1968 tekmovala na ameriškem prvenstvu v drsanju. Ko se ni uvrstila v reprezentanco za olimpijske igre, se je zatekla k svoji drugi strasti – modi. Več let je delala pri reviji Vogue in kot modna oblikovalka dve leti pri Ralphu Laurenu. Leta 1990 je odprla svoj salon v newyorškem hotelu Carlyle in se usmerila v izdelovanje poročnih oblek.

Poleg tega je oblikovala več kostumov za drsalki Nancy Kerrigan in Michelle Kwan. Med drugim so njene poročne obleke nosile Mariah Carey, Jennifer Lopez, Jessica Simpson, Victoria Beckham, Jennifer Garner in Sharon Stone. Svojo znamko je razširila tudi na parfume, čevlje, nakit in keramične izdelke za gospodinjstvo. Napisala je tudi knjigo Vera Wang on Weddings, ki je izšla oktobra 2001.

Leta 2005 je prejela nagrado ženska modna oblikovalka leta, ki jo podeljuje svet modnih oblikovalcev v ZDA. Trenutno živi v New Yorku z možem Arthurjem Beckerjem in njunima dvema hčerkama, Josephine (rojena 1993) in Cecilio (rojena 1990).

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1709 je ruski car Peter Veliki v bitki pri Poltavi premagal enote švedskega kralja Karla XII.

Leta 1759 je začel James Woolfe oblegati Québec.

Leta 1794 je umrl avstrijski državnik Wenzel Anton von Kaunitz-Rietberg.

Leta 1801 se je rodil angleški astronom in matemaitk George Biddell Airy.

Leta 1806 se je rodil škotski matematik, logik in filozof Augustus De Morgan

Leta 1838 se je rodil nemški industrialec in razvijalec orožja Paul von Mauser.

Leta 1844 je umrl ameriški mormonski pridigar Joseph Smith mlajši.

Leta 1862 se je rodil slovenski industrialec Janez Puh. Janez se je rodil kot drugi otrok v družini Franca Puha iz Zagorcev in matere Neže iz Sakušaka. Do svoje smrti 19. julija 1914 v Zagrebu je prijavil več kot 30 patentov. V vasi Rotman v juršinski fari se je učil za ključavničarja pri mojstru Kranerju. Spričevalo o uspešnem triletnem izobraževanju je dobil leta 1877 na Ptuju. Leta 1880 je šel služit vojsko v Gradec, kjer se je dve leti boril za pridobitev dovoljenja za delo v mehanični delavnici in za pridobitev prostorov. Leta 1889 je izdelal svoje prvo doslej znano kolo. V naslednjih 10 letih je prešel od obrtnika do tovarnarja, ki je zaposloval do 1.200 delavcev. Leta 1901 je patentiral lastni pogonski motor, naslednjo leto pa je predstavil tako avto kot motor. Posebno pozornost je posvečal likovni podobi izdelkov, plakatom, cenikom in prodajnim katalogom.

Leta 1869 se je rodil nemški embriolog Hans Spemann, ki je leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1869 se je rodila rusko-ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu Emma Goldman.

Leta 1872 se je rodil ameriški astronom Heber Doust Curtis.

Leta 1882 se je rodil nemški filozof, psiholog in pedagog Eduard Spranger.

Leta 1893 je prišlo do zloma newyorške borze.

Leta 1898 je Joshua Slocum prvi sam obplul svet.

Leta 1905 je prišlo do upora na ladji Potemkin.

Leta 1940 se je francoska vlada preselila v Vichy.

Leta 1941 je Madžarska napadla ZSSR.

Leta 1943 je v Bazo 21 prispela zavezniška vojaška misija pod vodstvom kanadskega majorja Williama Jonesa.

Leta 1944 so partizani v rudniku svinca in cinka Rabelj (danes v Italiji) razstrelili črpalke in za več dni ustavili delo.
Leta 1950 so ZDA sklenile, da bodo poslale svoje čete v korejsko vojno.

Leta 1950 je KPJ je pod vodstvom Josipa Broza Tita in komunističnega ideologa Edvarda Kardelja v Jugoslaviji uvedla delavsko samoupravljanje, s čimer je opustila centralistično planiranje.

Leta 1954 je v Obninsku pri Moskvi začela obratovati prva jedrska elektrarna.

Leta 1957 je orkan Audrey v Louisiani in Teksasu zahteval 500 žrtev.

Leta 1967 je v londonskem Enfieldu začel delovati prvi bankomat.

Leta 1969 so se v New Yorku spopadli policisti in homoseksualci.

Leta 1977 je afriška državica Džibuti postala neodvisna.

Leta 1985 je ameriška Route 66 nehala biti uradna cesta.

Leta 1986 je Mednarodno sodišče razsodilo, da je ameriška pomoč gibanju Contras v Nikaragvi v nasprotju z mednarodnim pravom.

Leta 1991 se je začela desetdnevna slovenska osamosvojitvena vojna, ki je trajala do 7. julija 1991.

Leta 1991 je ameriška mornarica bombardirala sedež iraške obveščevalne službe zaradi priprav na atentat na predsednika Georgea Busha st. med obiskom v Kuvajtu.

Leta 1993 so z ameriških vojnih ladij v Perzijskem zalivu in Rdečem morju na centralo iraške varnostno-obveščevalne službe v Bagdadu izstrelili 23 raket, kar je bil povračilni ukrep zaradi iraškega načrtovanja atentata na Georgea Busha, med njegovim obiskom v Kuvajtu.

Leta 2001 je Mednarodno sodišče razsodilo, da so ZDA v primeru LaGrand kršile dunajsko konvencijo.