Najbolj znan je po tem, da je umoril Grigorija Rasputina, mistika in zdravilca ruske cesarske družine Romanov. Družina je po materini strani imela tatarske korenine in je bila izjemno bogata.
Feliks je Rasputina po eni tezi umoril zato, da bi na ta način preprečil revolucijo. Po drugi verziji pa je dal princ umoriti Rasputina, da bi na ta način izničil njegovo moč nad carsko družino. Družino Yusupov so po umoru Rasputina poslali v pripor na njihovo posestvo v bližini Saint Petersburga. Feliks se je vrnil na svoj dom v Saint Peterburgu in od tam odnesel nekaj Rembrandtovih del ter nakit, nato pa je skupaj z ženo in hčerko pobegnil na Krim. Tam se je družina vkrcala na angleško bojno ladjo, ki jo je odpeljala na Malto.
Družina je z Malte odpotovala v Pariz, nato pa v London. Leta 1920 so se vrnili v Pariz, kjer so kupili hišo. Leta 1932 je par tožil ameriški studio MGM zaradi lažnega predstavljanja družine v filmu Rasputin in carica. MGM je družini takrat izplačal rekordnih 25 tisoč dolarjev. Feliks pa je kasneje za veliko vsoto denarja prodal še nekaj Rembrandtovih del.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 1601 se je rodil francoski kralj Ludvik XIII., imenovan tudi Ludvik Pravični. Namesto njega je najprej vladala mati Marija Medičejska, pozneje pa kardinal Richelieu, ki je prek Ludvika XIII. zadušil plemiške zarote, uspešno krepil absolutizem in pustil versko svobodo.
Leta 1687 je beneška topovska krogla zadela atenski Parthenon in ga porušila.
Leta 1722 se je rodil ameriški revolucionar Samuel Adams.
Leta 1822 se je rodil ameriški politik Hiram Rhoades Revels.
Leta 1825 je na progi med Darlingtonom in Stocktonom v Angliji začel voziti prvi vlak na svetu. Vlekla ga je parna lokomotiva, ki jo je vozil njen izumitelj George Stephenson.
Leta 1833 je umrl indijski hindujski prenovitelj Ram Mohan Roj.
Leta 1854 se je rodil avstrijski politik Aloys Lexa von Aehrenthal.
Leta 1862 se je rodil južnoafriški general in državnik Louis Botha, eden od voditeljev Burov v vojni z Angleži in prvi predsednik vlade Južnoafriške republike. Tri leta je bil premier Transvala, nato je prišlo do združitve Transvala, Natala, Orange in Keplanda v Unijo.
Leta 1939 so nemške čete zasedle Varšavo. V napad na Poljsko je bilo vključenih več kot milijon sodobno opremljenih vojakov z obilno podporo letalstva, v bran se je postavila pol manjša poljska armada, povečini z zastarelim orožjem.
Leta 1939 je Heinrich Himmler izdal odlok o ustanovitvi centralnega urada za državno varnost.
Leta 1940 so v Berlinu nacistična Nemčija, fašistična Italija in Japonska sklenile t. i. trojno pogodbo, ki je pomenila skorajšnje stopnjevanje druge svetovne vojne in s katero so si te države razdelile interesna območja. K trojnemu paktu so kmalu pristopile Madžarska, Romunija, Slovaška in Bolgarija. 25. marca 1941 je pristopila tudi Jugoslavija, ki pa je zaradi demonstracij in nasprotovanja ljudstva morala izstopiti.
Leta 1941 sta Sirija in Libanon razglasila pravico do neodvisnosti, francoske enote pa so vseeno ostale v obeh državah.
Leta 1942 je Friedrich Rainer Gorenjcem podelil nemško državljanstvo, s čimer so ti postali vojaški obvezniki.
Leta 1954 so za prvega predsednika Ljudske republike Kitajske izvolili Mao Zetonga, za premierja pa je bil izvoljen Ču Enlaj.
Leta 1956 je umrl francoski zgodovinar Lucien Paul Victor Febvre.
Leta 1962 je v vojaškem udaru polkovnik Abdul Al Salal strmoglavil monarhijo in razglasil Jemensko arabsko republiko. Prestol je tako moral zapustiti zadnji jemenski imam Mahamed Badr.
Leta 1964 je Verenova komisija po desetmesečni preiskavi sporočila, da je Lee Harvey Oswald edini atentator na predsednika Združenih držav Amerike, Johna Kennedyja, ki je bil ubit 22. 11. 1963 v Dallasu.
Leta 1989 je skupščina SR Slovenije sprejela ustavna dopolnila, ki so utrdila slovensko avtonomijo znotraj SFRJ in omogočila prehod v parlamentarno demokracijo.
Leta 1990 sta Iran in Velika Britanija obnovila diplomatske stike, ki jih je Teheran pretrgal marca 1989 zaradi knjige Satanski stihi britanskega pisatelja indijskega porekla Salmana Rushdija. Stike so na ambasadorski nivo dvignili po osmih letih, to je takrat, ko so iranske oblasti odstopile od “favte” - smrtne kazni s katero so grozile Rushdiju.
Leta 1996 so fundamentalistične sile islamskega gibanja talibanov zavzele glavno mesto Afganistana Kabul in ob tem javno obesile nekdanjega predsednika države Nadžibulaha.
Leta 2000 je nekaj deset tisoč ljudi v središču Beograda in okoli pol milijona ljudi po vsej Srbiji proslavljalo razglasitev volilne zmage DOS-a na volitvah 24. 9.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje