Urban VII. je vodil rimokatoliško cerkev le 13 dni. Foto:
Urban VII. je vodil rimokatoliško cerkev le 13 dni. Foto:
V zadnjih treh stoletjih je bilo papeževanje Janeza Pavla I. najkrajše. Trajalo je 33 dni.
Namesto kralja Ludvika XIII. je vladal kardinal Richelieu.
Louis Botha
Botha je vodil Bure v vojni proti Angležem.
Hermann Göring (levo) in Heinrich Himmler (desno)
Himmler je 27. septembra 1939 izdal odlok o ustanovitvi urada za državno varnost.
Mao Ze Tong
Mao je bil za predsednika države izvoljen leta 1954. Foto: EPA
John F. Kennedy
Po mnenju Verenove komisije je bil edini atentator na Kennedyja Lee Harvey Oswald.

Papež Urban VII. se je rodil 4. avgusta 1521. Za papeža je bil izvoljen 15. septembra 1590, umrl pa je le trinajst dni kasneje. Njegova družina je izvirala iz Genove, sam pa se je rodil v Rimu.

Za papeža je bil izvoljen po smrti Siksta V., umrl pa je za malarijo, še preden je bil posvečen. Njegova vladavina je bila najkrajša v celotni zgodovini papeštva. Bil je guverner mesta Bologna, potem pa je vodil nadškofijo Rossano. Več let je bil nuncij v Španiji. Za njegovo izvolitev pa je bila zaslužna španska stranka.

Najkrajši papeški mandati:
Urban VII. (15. - 27. september 1590) je bil papež 13 dni, umrl pa je pred posvetitvijo.
Bonifacij VI. (april 896) je vladal 16 dni.
Celestin IV. (25. oktober - 10. november 1241) je vladal 17 dni, umrl pa je pred posvetitvijo.
Sisinnius (15. januar – 4. februar 708) je bil papež 21 dni.
Theodor II. (december 897) je opravljal papeško funkcijo 21 dni.
Marcellus II. (9. – 30. april 1555) je bil papež 22 dni.
Damasus II. (17. julij – 9. avgust 1048) je vladal 24 dni.
Pij III. (22. september – 18. oktober 1503): je bil papež 27 dni.
Leon XI. (1. – 27. april 1605) je papeževal 27 dni.
Benedict V. (22. maj – 23. junij 964) je bil vrhovni poglavar rimokatoliške cerkve 33 dni.
Janez Pavel I. (26. avgust – 28. september 1978) je umrl 33 dan po izvolitvi, vladal pa je 34 dni.

Sicer pa je imel najkrajši papeški mandat v celotni zgodovini Štefan II., ki je papeško funkcijo opravljal od 23. do 26. marca 752. Po le treh dneh, še preden je bil posvečen, je umrl zaradi kapi. Po letu 1959 so ga umaknili z vatikanske uradne liste papežev, kar je povzročilo tudi težave pri preštevilčenju papežev, ki so prevzeli ime Štefan.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1601 se je rodil francoski kralj Ludvik XIII., imenovan tudi Ludvik Pravični. Namesto njega je najprej vladala mati Marija Medičejska, pozneje pa kardinal Richelieu, ki je prek Ludvika XIII. zadušil plemiške zarote, uspešno krepil absolutizem in pustil versko svobodo.

Leta 1687 je beneška topovska krogla zadela atenski Parthenon in ga porušila.

Leta 1722 se je rodil ameriški revolucionar Samuel Adams.

Leta 1822 se je rodil ameriški politik Hiram Rhoades Revels.

Leta 1825 je na progi med Darlingtonom in Stocktonom v Angliji začel voziti prvi vlak na svetu. Vlekla ga je parna lokomotiva, ki jo je vozil njen izumitelj George Stephenson.

Leta 1833 je umrl indijski hindujski prenovitelj Ram Mohan Roj.

Leta 1854 se je rodil avstrijski politik Aloys Lexa von Aehrenthal.

Leta 1862 se je rodil južnoafriški general in državnik Louis Botha, eden od voditeljev Burov v vojni z Angleži in prvi predsednik vlade Južnoafriške republike. Tri leta je bil premier Transvala, nato je prišlo do združitve Transvala, Natala, Orange in Keplanda v Unijo.

Leta 1939 so nemške čete zasedle Varšavo. V napad na Poljsko je bilo vključenih več kot milijon sodobno opremljenih vojakov z obilno podporo letalstva, v bran se je postavila pol manjša poljska armada, povečini z zastarelim orožjem.

Leta 1939 je Heinrich Himmler izdal odlok o ustanovitvi centralnega urada za državno varnost.

Leta 1940 so v Berlinu nacistična Nemčija, fašistična Italija in Japonska sklenile t. i. trojno pogodbo, ki je pomenila skorajšnje stopnjevanje druge svetovne vojne in s katero so si te države razdelile interesna območja. K trojnemu paktu so kmalu pristopile Madžarska, Romunija, Slovaška in Bolgarija. 25. marca 1941 je pristopila tudi Jugoslavija, ki pa je zaradi demonstracij in nasprotovanja ljudstva morala izstopiti.

Leta 1941 sta Sirija in Libanon razglasila pravico do neodvisnosti, francoske enote pa so vseeno ostale v obeh državah.

Leta 1942 je Friedrich Rainer Gorenjcem podelil nemško državljanstvo, s čimer so ti postali vojaški obvezniki.

Leta 1954 so za prvega predsednika Ljudske republike Kitajske izvolili Mao Zetonga, za premierja pa je bil izvoljen Ču Enlaj.

Leta 1956 je umrl francoski zgodovinar Lucien Paul Victor Febvre.

Leta 1962 je v vojaškem udaru polkovnik Abdul Al Salal strmoglavil monarhijo in razglasil Jemensko arabsko republiko. Prestol je tako moral zapustiti zadnji jemenski imam Mahamed Badr.

Leta 1964 je Verenova komisija po desetmesečni preiskavi sporočila, da je Lee Harvey Oswald edini atentator na predsednika Združenih držav Amerike, Johna Kennedyja, ki je bil ubit 22. 11. 1963 v Dallasu.

Leta 1989 je skupščina SR Slovenije sprejela ustavna dopolnila, ki so utrdila slovensko avtonomijo znotraj SFRJ in omogočila prehod v parlamentarno demokracijo.

Leta 1990 sta Iran in Velika Britanija obnovila diplomatske stike, ki jih je Teheran pretrgal marca 1989 zaradi knjige Satanski stihi britanskega pisatelja indijskega porekla Salmana Rushdija. Stike so na ambasadorski nivo dvignili po osmih letih, to je takrat, ko so iranske oblasti odstopile od “favte” - smrtne kazni s katero so grozile Rushdiju.

Leta 1996 so fundamentalistične sile islamskega gibanja talibanov zavzele glavno mesto Afganistana Kabul in ob tem javno obesile nekdanjega predsednika države Nadžibulaha.

Leta 2000 je nekaj deset tisoč ljudi v središču Beograda in okoli pol milijona ljudi po vsej Srbiji proslavljalo razglasitev volilne zmage DOS-a na volitvah 24. 9.