Leta 1825
je na progi med Darlingtonom in Stocktonom v Angliji začela obratovati prva železniška proga na svetu. Na prvi vožnji je vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva, vozil kar sam izumitelj George Stephenson.

Leta 1862
se je rodil južnoafriški general in državnik Luis Bota, eden od voditeljev Burov v vojni z Angleži in prvi predsednik vlade Južnoafriške republike.

Leta 1904
se je rodil slovenski pesnik, pisatelj in politik Edvard Kocbek. Njegova najpomembnejša dela so pesniški zbirki Zemlja in Groza, novelistična zbirka Strah in pogum ter dnevniški zapiski Tovarišija.

Leta 1921
je umrl nemški skladatelj Engelbert Humperdinck. V glasbenem svetu je zaslovel predvsem s svojo opero Janko in Metka, delom, ki je v tedanji čas wagnerjanskega epigonstva prineslo svež duh iskrene in preproste umetnosti.

Leta 1939
so nemške čete zasedle Varšavo. V napad na Poljsko je bilo vključenih več kot milijon sodobno opremljenih vojakov proti pol manjši poljski armadi.

Leta 1940
so nacistična Nemčija, fašistična Italija in Japonska sklenile t. i. trojno pogodbo, ki je pomenila skorajšnje stopnjevanje druge svetovne vojne in s katero so si te
države razdelile interesna območja.

Leta 1954
so za prvega predsednika Ljudske republike Kitajske izvolili Mao Zedonga, za premierja pa je bil izvoljen Ču Enlaj.

Leta 1955
je umrl švicarski skladatelj Arthur Honegger, ena najizvirnejših osebnosti v sodobni glasbi. Najbolj je zaslovel s simfonično sliko Pacific 212.

Leta 1962
je v vojaškem udaru polkovnik Abdul Al Salal strmoglavil monarhijo in razglasil Jemensko arabsko republiko. Prestol je tako moral zapustiti zadnji jemenski imam Mahamed Badr.

Leta 1964
je Verenova komisija po desetmesečni preiskavi sporočila, da je Lee Harvey Oswald edini atentator na predsednika Združenih držav Amerike, Johna F. Kennedyja. Tragedija se je zgodila 22. 11. 1963 v Dallasu.

Leta 1966
je umrl francoski pesnik in pisatelj Andre Breton. V zgodovino svetovne literature se je zapisal predvsem kot teoretik nadrealizma.

Leta 1990
sta Iran in Velika Britanija obnovila diplomatske stike, ki jih je Teheran prekinil marca 1989 zaradi knjige Satanski stihi pisatelja Salmana Rushdieja.

Leta 1996
so fundamentalistične sile islamskega gibanja talibanov zavzele glavno mesto Afganistana Kabul in ob tem javno obesile nekdanjega predsednika države Nadžibulaha.

Leta 2000
je nekaj desettisoč ljudi v središču Beograda in okoli pol milijona ljudi po vsej Srbiji proslavljalo razglasitev volilne zmage DOS-a na volitvah 24. 9.