Povečano število obolelih za pnevmocistisom in kaposijevim sarkomom je bilo predvsem v sanfranciški in losangeleški gejevski skupnosti. Foto: EPA
Povečano število obolelih za pnevmocistisom in kaposijevim sarkomom je bilo predvsem v sanfranciški in losangeleški gejevski skupnosti. Foto: EPA
Od začetka epidemije je za aidsom umrlo že okrog 12 milijonov ljudi. Foto: EPA
Zaradi aidsa je lani umrlo okoli 500.000 otrok. Foto: EPA
Aids je končna stopnja okužbe s virusom HIV. Foto: EPA
HIV - virus imunske pomanjkljivosti oziroma povzročitelj aidsa. Foto: EPA
Okužba z virusom HIV se ponavadi konča s smrtjo, saj bolniku odpove eden od vitalnih organov. Foto: EPA
Ferdinand II.
Na današnji dan je Ferdinand II. postal rimsko-nemški cesar.
Marseilles so zavezniki osvobodili 28. avgusta 1944. Foto: EPA
Princ Charles in princesa Diana na poroki
Charles in Diana sta se poročila leta 1981. Foto: epa

Povečano število obolelih je bilo v sanfranciški in losangeleški gejevski skupnosti. Bolezni sta kmalu postali simptoma za motnjo v imunskem sistemu, poimenovano aids.

Sprva so bolezen poimenovali GRID ali Gay Related Immune Difficiency, kmalu pa so raziskovalci odkrili, da niso okuženi samo homoseksualci, ampak se bolezen širi tudi med heteroseksualci.

Aids (sindrom pridobljene zmanjšane odpornosti) je končna stopnja okužbe s virusom HIV. V povprečju je potrebnih 12 let, da se bolezen razvije. Tako je lahko oseba, ki je okužena z virusom, videti zdrava (je klicenosec), lahko pa okuži druge ljudi.

Na svetu se vsak dan z virusom HIV okuži okoli 16.000 ljudi; med njimi je najmanj 7.000 mladih med 10. in 24. letom starosti. To pomeni, da se vsako minuto okuži pet mladih ljudi.

Od začetka epidemije do danes se je okužilo že več kot 40 milijonov ljudi, umrlo pa je okrog 12 milijonov obolelih. Več kot osem milijonov otrok je zaradi te bolezni izgubilo starše, strokovnjaki pa predvidevajo, da se bo do leta 2020 število sirot zaradi aidsa povečalo na več kot 40 milijonov.

Po podatkih UNAIDS-a in Svetovne zdravstvene organizacije je bilo decembra 2004 z virusom HIV okuženih od 36 do 44 milijonov ljudi, od tega naj bi se jih samo leta 2004 okužilo med 4,3 in 6,4 milijona, za aidsom pa naj bi umrlo od 2,8 do 3,5 milijona ljudi.

Najbolj prizadeto območje je Subsaharska regija, kjer je z virusom HIV okuženih med 23,4 in 28,4 milijona ljudi, kar je skoraj 2/3 vseh ljudi tega območja. Kar 76 % okuženih je žensk. Zaradi aidsa je lani umrlo okoli 500.000 otrok. Drugo najbolj prizadeto območje sta južna in jugovzhodna Azija. Od vseh, ki se okužijo z virusom HIV, je največ tistih, ki se okužijo zaradi nezaščitenih spolnih odnosov, sledijo jim narkomani, ki uporabljajo skupne igle.

Možnost, da okužena mati prenese virus na svojega otroka med nosečnostjo, porodom in takoj po porodu, je med 15 % in 30 %, odvisno od tega, kako dolgo je mati okužena. Dojenje poveča nevarnost okužbe za od 10 % do 15 %.

Za zdaj še ni zdravila ali cepiva za HIV ali aids. Med zdravljenjem bolniki prejemajo t. i. koktejle zdravil, ki jim omogočajo, da se ne razvije aids oziroma da se njihovo zdravstveno stanje ne poslabša.

Študija, ki so jo izdelali junija 2005, kaže, da znanstveniki na leto porabijo 682 milijonov dolarjev, da bi iznašli zdravilo za aids. Virus HIV se najpogosteje prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi. Poleg tega je mogoč prenos virusa še z okuženo krvjo ali krvnimi produkti in z okužene matere na njenega otroka pred rojstvom, med njim in kmalu po rojstvu. V Sloveniji so začeli testirati kri, da bi ugotovili vsebnost virusa HIV, januarja 1986.

HIV je virus, ki zelo kratek čas preživi zunaj telesa in se ne prenaša z vsakdanjimi družabnimi stiki (stisk roke, dotik, poljub na obraz ...), s hrano ali pijačo, po souporabi skodelic ali kozarcev, s kašljanjem ali kihanjem, v plavalnih bazenih ali na stranišču. Virusa prav tako ne prenašajo komarji ali insekti.

Najučinkovitejši način za preprečitev prenosa s spolnimi odnosi je zvestoba dveh neokuženih partnerjev, tveganje za prenos virusa HIV pa se zelo zmanjša s pravilno uporabo kondomov. S kondomi se preprečuje tudi širjenje vseh drugih spolno prenosljivih bolezni, ne samo okužbe z virusom HIV. Vse igle in predmete za prebadanje kože je treba po uporabi zavreči oziroma jih sterilizirati.

Za testiranje ne potrebujete napotnice. Najkrajši čas, v katerem je mogoče ugotoviti okužbo s preiskavo krvi, je tri tedne po dogodku, pri katerem je mogoče, da je prišlo do prenosa virusa.

Kaj sploh pomeni kratica HIV? To je Human Immunodeficiency Virus. Torej je HIV virus imunske pomanjkljivosti oziroma povzročitelj sindroma imunske pomanjkljivosti (aids). Spada v rod Lentivirusov, ki pripada družini Retroviridae. Poznamo dva tipa: HIV-1 in HIV-2, v vsakem tipu pa še številne podtipe.

Kaj pa kratica AIDS? Aids pomeni Acquired ImmunoDeficiency Syndrome ali Acquired Immune Deficiency Syndrome. Bolezen je skupek bolezenskih simptomov, ki pomeni zadnjo stopnjo okužbe s HIV-om ko se bolnikov imunski sistem ne more braniti pred oportunističnimi okužbami in se množično pojavljajo malignomi, ki so sicer redki pri imunsko zdravih osebah.

Kako se okužimo z virusom HIV? Virus HIV napade celice imunskega sistema. Predvsem so prizadeti limfociti T, pa tudi druge celice, ki imajo na svoji površini receptorje CD4 (posebne beljakovinske molekule na celičnih membranah), ki jih virus uporabi, da vdre v celico. Približno od dva do šest tednov po okužbi se lahko pojavi blaga, kratkotrajna bolezen, ki je podobna gripi ali infekcijski mononukleozi.

Znaki okužbe so: zvišana temperatura z nočnim znojenjem, povečane bezgavke, vnetje žrela, makulopapulozni izpuščaj, bolečine v mišicah in sklepih, driska in glavobol. Po šestih tednih simptomi izginejo in se pojavi obdobje brez simptomov.

Inkubacija virusa lahko traja tudi do 12 let. V tem času okuženi navadno nimajo težav, imunski sistem pa se počasi vseeno slabša. Ko se razvije bolezen, se pojavijo visoka temperatura, bruhanje, izguba apetita, driske …).

Najbolj znane infekcije, ki se razvijejo pri obolelih, delimo na protozoalne, glivične, bakterijske in virusne. Poleg tega oboleli zbolijo za redkimi tumorji. V poznem stadiju okužbe je imunski sistem popolnoma uničen, število limcocitov T CD4+ je pod 100/mm3.

Bolnik je močno dovzeten za okužbe z citomegalovirusom, Mycobacterim-aviumom complexom in nagnjen k hudim oblikam demence in s tem k hitremu propadanju. Pogosti so še: limfomi možganov, razširjeni kaposijev sarkom, toksoplazmoza možganov, kriptokokni meningitis ...

Okužba z virusom HIV se ponavadi konča s smrtjo, saj bolniku odpove eden od življenjsko pomembnih organov. Človek, okužen s HIV, praviloma ne umre zaradi virusa, ampak zaradi drugih okužb, ki napadajo telo, saj ima to zaradi virusa oslabljen imunski sistem.

Virus HIV-1 je bolj virulenten in se lažje prenaša. Večina okuženih ima prav ta virus. Virus HIV-2 je težje prenosljiv, za njim pa večinoma zbolevajo v Zahodni Afriki. Oba virusa izvirata od primatov, virus HIV-2 izvira iz opice vrste Cercocebus atys, ki živi v Gvineji Bissau, Gabonu in Kamerunu. Izvor HIV-1 pripisujejo podvrsti šimpanzov, imenovani Pan troglodytes troglodytes.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 430 je umrl najznamenitejši predstavnik krščanske filozofije patristike Avrelij Avguštin. Ta izjemen filozof, teolog, škof in svetnik ter eden najznamenitejših cerkvenih učiteljev se je rodil leta 354.

Leta 1619 je Ferdinand II. postal rimsko-nemški cesar. Znan je bil po tem, da je preganjal protestante, kar je povzročilo tridesetletno vojno.

Leta 1645 je v Rostocku umrl nizozemski pravnik, pesnik, humanist in utemeljitelj znanosti o mednarodnem pravu Hugo Grotius, s pravim imenom Huig de Groot. Rodil se je 10. aprila 1583 v Delftu.Leta 1619 je bil obsojen na dosmrtno ječo, vendar je že čez dve leti pobegnil v Francijo. Z delom O pravu vojne in miru iz leta 1625, ki temelji na nazorih naravnega prava, je postavil temelje mednarodnemu pravu. V delu Svobodno morju, ki je izšlo leta 1609, pa je postavil temelje pomorskemu pravu.

Leta 1654 je umrl švedski državnik Axel Gustafsson Oxenstierna.

Leta 1900 je umrl angleški filozof Henry Sidgwick.

Leta 1912 se je rodil angleški učitelj in ljubiteljski astronom George Eric Deacon Alcock.

Leta 1943 je tretji rajh prevzel izvršilno oblast na Danskem.

Leta 1943 se je rodil bolgarski kralj Boris III.

Leta 1944 so zavezniki osvobodili Grenoble in Marseille.

Leta 1945 sta se v Čunkingu srečala Mao Ce Tung in Čangkajšek.

Leta 1957 je senator Strom Thurmond začel najdaljši, 24 ur in 19 minut dolg, govor v zgodovini ameriškega senata.

Leta 1963 je ameriški borec za človekove pravice, zlasti črncev, doktor Martin Luter King pripravil znameniti protestni shod – Marš svobode v Washingtonu, ki se ga je udeležilo več kot 200.000 ljudi. Znan je njegov govor “I have a dream”.

Leta 1975 se je francoska vlada odločila, da bo na Korziko poslala vojsko in policijo, da bi preprečila demonstracije, na katerih so Korzičani zahtevali avtonomijo. Francozi so otok od Genove kupili leta 1768 in od takrat je sestavni del Francnije.

Leta 1988 je v nesreči na letalskem mitingu v Ramsteinu umrlo 70 gledalcev.

Leta 1995 je v eksploziji bombe na sarajevski tržnici Markale umrlo 37 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 85. Predstavniki Organizacije združenih narodov so za zločin obsodili bosanske Srbe. Čez dva dni je sledilo silovito Natovo bombardiranje srbskih položajev.

Leta 1996 je tudi uradno začela veljati razveza zakona med princem Charlesom in lady Diano.