Leta 1954 je za svoje delo – opisal je kemijske vezi - prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Veliko je prispeval tudi k določitvi zgradbe proteinov in kristalov. Bil je eden od ustanoviteljev molekularne biologije. Leta 1962 je prejel Nobelovo nagrado za mir, ker se je zavzemal za konec nadzemeljskih jedrskih poskusov. Tako je postal edini človek doslej, ki je sam prejel dve različni Nobelovi nagradi.

Kasneje v življenju je zagovarjal večjo uporabo vitamina C. Že kot otroku mu je umrl oče. Leta 1917 se je vpisal na kolidž za kmetijstvo. Med študijem je delal, saj ni imel nobenih finančnih sredstev, s katerimi bi lahko lažje študiral.

V zadnjem letniku je spoznal Avo Helen Miller, s katero se je poročil 17. junija 1923. Rodili so se jima štirje otroci, trije sinovi in hčerka. Po koncu študija je nadaljeval svoje raziskave. Ker ni opravil nekaterih izpitov iz ameriške zgodovine, nikoli ni diplomiral. Univerza ga je 45 let kasneje - takrat je že prejel drugo Nobelovo nagrado -nagradila z diplomo.

Veliko je potoval po Evropi, kjer je tudi natančneje spoznal prve raziskave na področju kvantne mehanike. V 50. letih je začel proučevati reakcije med encimi. Proti koncu 50. let se je vedno bolj zanimal za težave, povezane z onesnaževanjem zraka. Počasi je začel razvijati praktičen in cenovno dostopen avtomobil na elektriko.

Pri 40 letih so pri njem diagnosticirali hudo ledvično bolezen, za katero ni bilo zdravila. Pauling je s pomočjo zdravnika Thomasa Addisa svojo bolezen uspešno nadziral – predvsem zaradi maloproteinske in neslane hrane in veliko mineralov in vitaminov.

Pauling je povezal več področij, zaslužen pa je tudi za odkrije bolezni srpastih celic, ki je bila po njegovem mnenju molekularna bolezen. Veliko se je ukvarjal tudi z možgani. Tako je ugotovil, da nekatere možganske bolezni lahko povzroči pomanjkanje vitaminov. Umrl je 19. avgusta 1994 v kalifornijskem Big Suru.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1533 se je rodil veliki francoski mislec Michel de Montaigne. Njegovo najznamenitejše delo so Eseji.

Leta 1621 je umrl toskanski nadvojvoda Cosimo II. de' Medici.

Leta 1648 je umrl danski in norveški kralj Christian IV.

Leta 1683 se je rodil francoski znanstvenik Rene Antoine Reamur.

Leta 1784 je John Wesley ustanovil metodistično cerkev.

Leta 1792 se je rodil Karl Ernst von Baer, estonski naravoslovec, ki velja za začetnika embriologije.

Leta 1827 so uradno odprli železniško progo Baltimore & Ohio Railroad, ki je prva v ZDA ponujala prevoz ljudi in tovora.

Leta 1844 je na ladji USS Princeton, medtem ko je križarila po reki Potomac, eksplodiral top. Umrla sta dva predstavnika vladnega kabineta in še nekaj ljudi.

Leta 1849 so vzpostavili redno povezavo med vzhodno in zahodno obalo ZDA. Na ta dan je parnik SS California kot prvi pristal v zalivu San Francisco, za pot iz newyorškega pristanišča pa je potreboval štiri mesece in 21 dni.

Leta 1854 je v Riponu v ameriški zvezni državi Wisconsin nastala republikanska stranka.

Leta 1896 se je rodil ameriški zdravnik in Nobelov nagrajenec Philip Showalter Hench.

Leta 1897 je francoska vojska odstavila zadnjo madagaskarsko kraljico Ranavalono III.

Leta 1906 se je rodil ameriški gangster židovskega rodu Benjamin "Bugsy" Siegel.

Leta 1915 se je rodil brazilski znanstvenik in Nobelov nagrajenec Peter Medawar.

Leta 1922 je Velika Britanija priznala neodvisnost Egipta, ob tem pa zadržala strateško pomemben nadzor nad Sueškim prekopom.

Leta 1926 se je rodila Stalinova hčerka Svetlana Alilujeva.

Leta 1930 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Leon Neil Cooper.

Leta 1933 je Paul von Hindenburg podpisal odlok za zaščito naroda in države, ki je v Nemčiji odpravilo temeljne pravice državljanov.

Leta 1933 je Bertolt Brecht skupaj z ženo pobegnil pred nacisti na Dansko.

Leta 1935 je Wallace Carothers odkril umetno vlakno - najlon.

Leta 1936 je umrl francoski zdravnik in mikrobiolog Charles Jules Henri Nicolle. Leta 1928 je prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1866.

Leta 1939 so v slovarju Webster's New International Dictionary v drugi izdaji odkrili besedo DORD (beseda nima pomena), zaradi katere so uvedli obsežno preiskavo.

Leta 1939 se je rodil kitajski fizik in Nobelov nagrajenec Daniel C. Cui.

Leta 1941 je umrl španski kralj Alfonso XIII.

Leta 1943 so norveški pripadniki SOE-ja in norveško odporniško gibanje uspešno napadli tovarno težke vode v Vemorku.

Leta 1943 je bila podpisana Dolomitska izjava, s katero je bila tudi formalno priznana vodilna vloga komunistične partije v Sloveniji.

Leta 1943 so zavezniki prvič podnevi bombardirali Berlin.

Leta 1947 so se na Tajvanu začeli neredi, ki so terjali več smrtnih žrtev.

Leta 1948 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Steven Chu.

Leta 1953 sta James D. Watson in Francis Crick prijatelje obvestila, da sta odkrila kemijsko zgradbo DNK-ja. Uradno sta svoje odkritje opisala v aprilski izdaji revije Nature, ki je izšla 2. aprila, še enkrat pa sta odkritje potrdila 25. aprila.

Leta 1975 se je na postaji Moorgate v Londonu zgodila nesreča, ko je eden od vlakov v podzemni železnici trčil. Umrlo je 43 ljudi.

Leta 1982 se je rodila ruska manekenka Natalia Vodianova.

Leta 1986 je bil izveden atentat na vodjo švedske socialdemokratske stranke Svena Olofa Joachima Palmeja, ki je bil švedski premier od leta 1982. Palmeja je atentator ustrelil, ko se je z ženo vračal domov po ogledu filma. Iskanje storilca je bilo izredno počasno, umor pa ne povsem pojasnjen.

Leta 2001 je okolico Nisqually Valleyja v ameriški zvezni državi Washington stresel potres z močjo 6,9 po Richterju.

Leta 2002 je v spopadu v indijskem Ahmadabadu umrlo najmanj 55 ljudi. Spopadli so se, ker so hindujci zažgali hiše muslimanov.

Leta 2003 je zaradi srčnega napada umrl predsednik Salvadorja Fidel Sanchez Hernandez.

Leta 2004 je več kot milijon Tajvancev sodelovalo pri žalni slovesnosti v spomin na incident leta 1947. Sodelujoči so ustvarili 500 kilometrov dolgo človeško verigo.