Jacqueline Lee Bouvier je bila najstarejša hči Johna "Jacka" Vernouja Bouvierja III. in Janet Lee Bouvier. Starša sta se ločila, ko je bila Jackie, kot so jo klicali, še majhna in mati se je znova poročila. Imela je mlajšo sestro Lee Radziwill Ross.

Kot deklič je Jackie Bouvier imela rada konje in je na tekmovanjih osvojila več nagrad in trofej. Pisala je pesmi in brala. Z očetom sta imela prijazen in ljubeč odnos, medtem ko je bila mati bolj trda in jo je nadzirala. V sezoni 1947-48 je bila med newyorško smetano razglašena za debitantko leta. Med letoma 1944-47 se je šolala na Miss Porter's School, šolanje je nadaljevala na kolidžu Vassar (1947-48) in na Univerzi Georgea Washingtona, kjer je leta 1951 diplomirala iz umetnosti. Leta 1949 je preživela nekaj mesecev na študiju v Franciji, na Sorbonni, kar je vplivalo na njeno nadaljnje življenje. Poleg angleščine je tekoče govorila španščino in francoščino.

Po koncu študija se je zaposlila The Washington Times-Herald kot fotografinja in tako prišla v stik z vso washingtonsko politično srenjo. Tako je tudi spoznala svojega prvega moža, Johna Fitzgeralda Kennedyja. Takrat je bila zaročena z borznim posrednikom Johnom Hustedom mlajšim, s katerim naj bi se poročila junija 1952. Poroke ni bilo, Jackie pa je dahnila usodni da senatorju Kennedyju 12. septembra 1953 v Newportu na Rhode Islandu. Skupaj sta imela štiri otroke: Arabello (mrtvorojena, 1956), Caroline Bouvier Kennedy (rojena 1957), Johna Fitzgeralda Kennedy mlajšega (1960–1999) in Patricky Bouvierja Kennedyja (rojen in umrl v avgustu 1963).

Zakonca Kennedy sta imela velike težave zaradi Johnove nezvestobe in bolezni. Jackie je oboževala svojega tasta in svaka Roberta (Bobbyja), drugi člani Kennedyjevega klana pa so se ji zdeli preveč tekmovalni in robustni. Kennedy je leta 1960 na predsedniških volitvah premagal Richarda Nixona in tako postal 35. predsednik ZDA, Jackie pa je postala ena od najmlajših prvih dam (vedno je govorila, da naslov prve dame zveni kot konj). Njen glavni projekt sta postala preurejanje Bele hiše in zasebnost njenih otrok. Ko so 22. novembra 1963 v Dallasu ubili predsednika, ga je v avtomobilu spremljala tudi Jackie.

20. oktobra 1968 se je na grškem otoku Skorpios poročila z grškim ladjarjem in takrat najbogatejšim človekom na svetu Aristotelom Onassisom. Par naj se ne bi poročil iz ljubezni, ampak obojestranskega koristoljubja, saj sta skupaj preživela le malo časa. Onassis se je sicer dobro razumel z njenima otrokoma Caroline in Johnom (njegov sin Alexander je naučil Johna pilotirati; oba – tako Alexander kot John – sta umrla kot pilota v letalski nesreči), Jackie in Christina Onassis pa se nista preveč marali. Največ časa je Jackie v drugem zakonu preživela na potovanjih in nakupih. Leta 1975 se je par počasi razhajal, a je Onassis 15. marca umrl in ji zapustil ogromno premoženje.

Zadnja leta svojega življenja je preživela kot urednica Doubledaya, živela je v New Yorku in na Martha's Vineyardu skupaj z Mauriceom Tempelsmanom, belgijskim industrialcem in trgovcem z diamanti. Leta 1994 so ji zdravniki diagnosticirali limfom. 19. maja je Jacqueline v spanju umrla v svojem stanovanju na newyorški Peti aveniji. 23. maja so jo pokopali na pokopališču Arlington poleg njenega prvega moža, v atentatu ubitega J. F. K.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1057 je umrl Nemec Gebhard, bolj znan kot papež Viktor II.

Leta 1540 je dal angleški kralj Henrik VIII. ubiti enega najpomembnejših ljudi iz svoje administracije, Thomasa Cromwella, in se še isti dan poročil z njegovo ženo Catherine Howard.

Leta 1794 so v Parizu obglavili francoskega revolucionarja Maximiliena Francoisa Mario Isidorea de Robespierra. Maximilien de Robespierre je bil najpomembnejši voditelj francoske revolucije in njene radikalne avantgarde – jakobincev. Od leta 1789 je bil član generalnih stanov in konstituante, od leta 1792 je bil član Konventa, nato pa je vodil odbor za javno blaginjo. Revolucijo je pripeljal do viška, izključil je Dantona, temeljito obračunal z nasprotniki, nakar je bil strmoglavljen in na današnji dan giljotiniran.

Leta 1794 so v Parizu obglavili francoskega revolucionarja Antoina Louisa Léona de Richebourga de Saint-Justa.

Leta 1804 se je rodil nemški filozof - materialist Ludwig Andreas Feuerbach, ki je sprva vplival na Marxa in Engelsa ter nastopil proti Heglovemu idealizmu v korist materializma. Umrl je leta 1872.

Leta 1822 je Peru postala neodvisna država.

Leta 1867 se je rodil ameriško-argentinski astronom Charles Dillon Perrine.

Leta 1874 se je rodil nemški filozof Ernst Cassirer.

Leta 1876 je bila v Zagrebu slovesnost ob ustanovitvi Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Zamisel je dozorela leta 1860, njen mecen pa je bil zagrebški škof Juraj Strossmayer, ki je za njeno ustanovitev prispeval ogromno vsoto denarja – 50 tisoč forintov. Prvi predsednik je postal Franjo Rački, ki je akademiji podaril svojo bogato knjižnico in zbirko starih mojstrov. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je bila prva, ki je začela znanstveno uveljavljati nacionalne kulture.

Leta 1902 se je rodil avstrijsko-angleški filozof Karl Raimund Popper, eden vodilnih filozofov 20. stoletja. Bil je vodilni kritik dunajskega pozitivizma s stališča kritičnega racionalizma. Med njegovimi deli velja omeniti Logiko raziskovanja, Odprto družbo in njene sovražnike, Objektivno spoznanje in Jaz in njegovi možgani. Popper je umrl 17. septembra 1994 v Croydonu pri Londonu.

Leta 1914 je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno, s čimer se je začela 1. svetovna vojna. Do napovedi vojne je prišlo potem, ko je Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je Avstrija izkoristila za pritisk na Srbijo. Srbija ni mogla sprejeti vseh zahtev avstroogrskega ultimata. V tednu dni je bilo devet evropskih držav v vojni. Srbiji je takoj priskočila na pomoč Rusija, ki je objavila mobilizacijo. Dan kasneje je Rusiji vojno napovedala avstrijska zaveznica Nemčija. 3. avgusta jo je napovedala še Franciji in jo napadla prek nevtralne Belgije, kar je v vojno vključilo Veliko Britanijo, ki je Nemčiji napovedala vojno 4. avgusta.

Leta 1941 so se japonske enote izkrcal v Kočinčini.

Leta 1943 so britanske zažigalne bombe v Hamburgu ubile 42.000 civilistov.

Leta 1945 je Tokio zavrnil zavezniški ultimat.

Leta 1945 je ameriški bombnik ponesreči treščil v 79. nadstropje Empire State Buildinga in ubil 14 ljudi.

Leta 1965 je ameriški predsednik Lyndon Baines Johnson povečal število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu s 75.000 na 125.000.

Leta 1968 je umrl nemški fizik Otto Hahn, ki je leta 1944 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1975 se je po 11 letih končala ameriška blokada Kube.

Leta 1976 je močan potres uničil kitajsko mesto Tangšan in zahteval 242.769 smrtnih žrtev.

Leta 1990 je Alberto Fujimori postal predsednik Peruja.