Njegova družina je bila iz kraja Juiz de Fore, brazilska zvezna država Minas Gerais, kjer je prihodnji politik tudi odraščal. Leta 1955 je diplomiral na inženirski šoli v rodnem mestu. Med letoma 1967 in 1971 je bil župan mesta Juiz de Fore, nato pa je bil na mesto župana znova izvoljen leta 1973.

Leto kasneje je odstopil in se potegoval za mesto v federalnem senatu kot predstavnik države Minas Gerais. Bil je izvoljen in kaj kmalu je postal eden vodilnih politikov stranke Movimento Democrático Brasileiro – Brazilskega demokratskega gibanja, uradne opozicije v Braziliji med letoma 1964 in 1985, ko je državi vladala vojska. Leta 1982 je bil znova izvoljen za senatorja, a je bil štiri leta kasneje poražen, ko je na listi liberalne stranke kandidiral za guvernerja zvezne države Minas Gerais.

Leta 1989 je zapustil liberalno stranko, se pridružil majhni stranki PRN in postal njihov kandidat na volitvah za predsednika. Fernando Collor de Mello ga je premagal, Franco pa je postal podpredsednik. Leta 1992 je bil Collor obtožen korupcije, Franco pa je 2. oktobra prevzel oblast v državi. Sam je izbral Fernanda Henriqueja Cardosa, da bi omilil ekonomsko krizo, ki je zajela državo.

Med drugim je bila inflacija leta 1992 1.100-odstotna, leto kasneje pa 6.000-odstotna. Franco je Cardosa nato leta 1994 predlagal za naslednjega predsednika. 1. januarja 1995 je zaprisegel novi predsednik, ki je bil kmalu deležen prvih Francovih kritik na račun privatizacijskega programa. Kasneje je Franco postal brazilski ambasador na Portugalskem, nato pa v ZDA.

Leta 1998 se je vrnil v domovino in bil izvoljen za guvernerja zvezne države Minas Gerais. Na tem položaju je bil do leta 2003, ko je postal ambasador v Italiji, nato pa je leta 2005 odstopil s tega položaja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1389 je turška armada v bitki na Kosovem polju premagala srbsko fevdalno vojsko.

Leta 1476 se je rodil Italijan Gianni Carafa, bolj znan kot papež Pavel IV.

Leta 1491 se je rodil angleški kralj Henrik VIII.

Leta 1519 je Karel V. Postal sveti rimski cesar.

Leta 1598 je umrl belgijski geograf in kartograf nemškega rodu Abraham Ortelius.

Leta 1635 je otočje Guadeloupe postalo francoska kolonija.

Leta 1651 se je pri Beresteczku začela bitka med Poljsko in Ukrajino.

Leta 1703 se je rodil angleški metodistični pridigar John Wesley.

Leta 1712 se je rodil francoski filozof, razsvetljenec in predhodnik romantike Jean Jacques Rousseau. Njegovi razpravi O znanosti in umetnosti in O viru neenakosti sta kritika civilizacije, ki da je izpridila po naravi dobro človeško bitje. Sodeloval je pri nastajanju Enciklopedije in spada med znanilce francoske revolucije. Med njegovimi književnimi deli velja omeniti Julijo ali nova Eloiza, Izpovedi, Sanjarjenja samotnega sprehajalca. Napisal je tudi prvo francosko komično opero Vaški vedež in prvi francoski glasbeni leksikon in številne razprave o glasbi.

Leta 1836 je umrl ameriški predsednik James Madison.

Leta 1873 se je rodil francoski kirurg in biolog Alexis Carrel, ki je leta 1912 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1894 je praznik dela v ZDA razglašen za državni praznik.

Leta 1906 se je rodila nemška fizičarka Maria Göppert-Mayer, ki je leta 1963 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 1912 se je rodil nemški fizik in filozof Carl Friedrich von Weizsäcker.

Leta 1914 je v Sarajevu Gavrilo Princip ustrelil avstro-orgskega prestolonaslednika Ferdninanda in njegovo ženo. Avstro-Ogrska in Nemčija sta atentat izkoristili za povod za napad na Srbijo, kar je dejansko pomenilo začetek prve svetovne vojne.

Leta 1919 je bila podpisana versajska pogodba, s katero se je tudi formalno končala prva svetovna vojna.

Leta 1921 je bila sprejeta prva ustava Jugoslavije, tedaj še kraljevine SHS. Ustava je utrdila oblast kralja, sprejela pa je načelo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci samo tri plemena enega naroda.

Leta 1936 so Japonci na severu Kitajske oblikovali marionetno državo Megdžiang, ki so jo sami nadzirali.

Leta 1940 je Združeno kraljestvo priznalo Charlesa de Gaulla kot voditelja Francoskih svobodnih sil.

Leta 1942 se je začela nemška ofenziva na ruski fronti.

Leta 1943 se je rodil nemški fizik Klaus von Klitzing, ki je leta 1985 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1945 je bila na Poljskem ustanovljena vlada nacionalne enotnosti.

Leta 1948 je bila na zasedanju v Bukarešti na predlog sovjetske delegacije sprejeta resolucija Informbiroja, ki je govorila o položaju Komunistične partije Jugoslavije.

Leta 1950 so severnokorejske čete zasedle glavni mesto Južne Koreje, Seul.

Leta 1960 so bile vse ameriške rafinerije na Kubi nacionalizirane.

Leta 1967 si je Izrael priključil Vzhodni Jeruzalem.

Leta 1969 so newyorški homoseksualci začeli s tako imenovanim stonewallskim uporom.

Leta 1991 so v noči na 28. 6. slovenske oborožene sile okrepile blokade in novo mobilizirane enote Teritorialne obrambe usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom.

Leta 2001 je umrl ameriški filozof Mortimer Jerome Adler.

Leta 2004 so Slovenija, Litva in Estonija vstopile v ERM-2.