Otroštvo je Prusiner preživel v Des Moinesu in Cincinnatiju, v ameriški zvezni državia Ohio, kjer je obiskoval srednjo šolo Walnut Hills High School.

Po maturi se je vpisal na univerzo Pennsylvania, kjer je diplomiral iz kemije, nato pa se je začel na tej univerzi izobraževati za zdravnika, saj ga je zanimalo tudi to področje. Na univerzi v San Franciscu je dokončal študij in naredil pripravništvo za zdravnika.

Po koncu pripravništva se je zaposlil na narodnem inštitutu za zdravje, kjer je proučeval glutaminazo. Po treh letih v inštitutu se je vrnil na univerzo v San Francisco, kjer je dokončal študij nevrologije. Leta 1974 se je po koncu študija zaposlil na oddelku za nevrologijo na tej univerzi in predaval tako na tem oddelku kot na univerzi Berkeley.

Trenutno predava nevrologijo in biokemijo na University of California. Leta 1994 je prejel nagrado Alberta Laskerja za raziskave na področju medicine, leta 1997 pa je za odkritje prionov prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 585 pr. n. št. se je zgodil sončni mrk, ki ga je napovedal Tales.

Leta 1453 je sultan Mehmed II. Osvajalec zavzel Carigrad, s čimer se je končala agonija bizantinskega cesarstva.

Leta 1503 sta se v skladu s papeško bulo papeža Aleksandra VI. poročila James IV. Škotski in Margaret Tudor.

Leta 1588 se je španska armada skupaj s 130 ladjami in 30.000 možmi odpravila proti Rokavskemu prelivu. Vse ladje so lizbonsko pristanišče zapustile šele 30. maja.

Leta 1641 je bil v ljubljanski stolnici krščen Janez Vajkard Valvazor, baron, kranjski polihistor, zgodovinar, topograf, entograf in risar. Njegovo najpomembnejše delo je Slava vojvodine Kranjske.

Leta 1660 se je rodil angleški kralj George I.

Leta 1871 se je končala prva proletarska revolucija, pariška komuna. V njej je delavski razred prevzel oblast in začel voditi politično in gospodarsko življenje v Parizu.

Leta 1884 se je rodil češki državnik Edvard Beneš, ki je bil med prvo svetovno vojno desna roka Masaryka in glavni tajnik češkega narodnega sveta v Parizu.

Leta 1903 je bilo v Mariboru ustanovljeno Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko.

Leta 1925 se je rodil turški premier Bülent Ecevit.

Leta 1936 je Alan Turing objavil knjigo O izračunljivih številih (On Computable Numbers).

Leta 1937 je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt v Washingtonu pritisnil na gumb, s katerim je sprožil signal, da je lahko prek mostu Golden Bridge stekel promet.

Leta 1937 je bil Neville Chamberlain izvoljen za britanskega premierja.

Leta 1937 je umrl avstrijski psihiater Alfred Adler. Najprej je bil Freudov učenec, kasneje pa se je lotil globinske psihologije, ki jo je imenoval individualna psihologija. Med drugim je utemeljil nauk o nevrozah.

Leta 1940 se je Belgija predala Nemčiji.

Leta 1940 so britansko-francoske-poljske enote zasedle Narvik.

Leta 1942 so Nemci pobili več kot 1.800 ljudi v znak maščevanja zaradi umora Reinharda Heydricha.

Leta 1944 se je rodil newyorški župan Rudolph Williams Louis »Rudy« Giuliani.

Leta 1961 je v več časopisih izšel članek Petra Benensona Pozabljeni zaporniki (The Forgotten Prisoners), ki danes velja za ustanovitev Amnesty International.

Leta 1964 je bila ustanovljena Palestinska osvobodilna organizacija.

Leta 1972 je umrl angleški kralj Edvard VIII.

Leta 1982 je papež Janez Pavel II. obiskal Veliko Britanijo. To je bil po 450 letih prvi obisk katoliškega poglavarja v tej državi.

Leta 1987 je 19-letni športni pilot Mathias Rust neovirano pristal s svojim letalom cessna 172 na Rdečem trgu v Moskvi, potem ko je preletel 800 km sovjetskega zračnega prostora, ne da bi ga opazile radarske kontrole.

Leta 1995 je potres v ruskem Neftegorsku zahteval najmanj 2.000 žrtev, kar je dve tretjini vsega prebivalstva v mestu. Potres je imel moč 7,6 stopnje po Richterju.

Leta 1998 je Pakistan izvedel pet jedrskih poskusov.

Leta 2003 je umrl belgijski fizik in kemik ruskega rodu Ilya Prigogine, ki je leta 1977 prejel Nobelovo nagrado. Rodil se je leta 1917.

Leta 2004 je umrl švicarski podjetnik v industriji avtomobilov Umberto Agnelli.