Anna Nicole je Playboyeva zajčica, fotomodel in igralka v nizkoproračunskih filmih. Znana je postala, ko se je junija 1992 pojavila na plakatu, ki ga je revija Playboy objavila na sredi časopisa, naslednje leto pa jo je revija izbrala za zajčico leta.
Pozneje se je poročila z J. Howardom Marshallom, teksaškim milijarderjem, ki je bil več kot 60 let starejši od nje. Javnost je presenetila tudi z različnimi nenavadnimi dejanji, posnela je na primer svojo resničnostno oddajo.
V svojih zgodnjih 20. letih je opravljala več različnih malo plačanih del, da je lahko preživela sebe in svojega sina Daniela. Ko je delala kot eksotična plesalka, je spoznala naftnega mogotca J. Howarda Marshalla, ki jo je redno obiskoval na njenem delovnem mestu. Njegov denar ji je omogočil lepotno operacijo, s katero si je dala povečati prsi.
Na naslovnici Playboya se je kot Anna Smith prvič pojavila marca 1992, oblečena v večerno obleko z zelo izzivalnim in globokim dekoltejem.
Ta fotografija ji je omogočila, da je zamenjala supermodel Claudio Schiffer v oglasih za kavbojke Guess.
Visoko, svetlolaso in postavno Nicole so primerjali z Marilyn Monroe. 27. junija 1994 se je poročila z milijonarjem Marshallom – ona je bila takrat stara 26 let, on pa 89. Po poročanjih različnih “prijateljev” je imela Anna v zakonu več ljubimcev in se ni zanimala za moža, s katerim ni nikoli živela.
Le nekaj tednov po moževi smrti – Howard je umrl 4. avgusta 1995 – se je sprla z njegovim sinom E. Pierceom Marshallom glede dediščine, vredne 1,6 milijarde dolarjev.
Čeprav je bil mož nor nanjo, je v oporoki ni omenil. Smithova je trdila, da ji je obljubil, da ji bo zapustil polovico premoženja, če se bo poročila z njim.
Septembra 2000 je sodnik v Los Angelesu določil, da Smithovi pripada 449.754.134 dolarjev, na kar se je Pierce pritožil. Julija 2001 je sodnik Mike Wood iz Houstona razveljavil prvotno razsodbo in določil, da mora Anna Nicole plačati več kot milijon dolarjev Pierceovim odvetnikom.
Marca 2002 je prejela 88 milijonov dolarjev. Še vedno ni znano, ali bo Anna Nicole kdaj prejela dediščino, za katero trdi, da je njena, saj je primer trenutno na vrhovnem sodišču ZDA.
Med sojenji je njena kariera obstala na mrtvi točki, zato je do leta 2002 nastopala v nizkoproračunskih pornografskih filmih, nato pa je dobila svojo resničnostno oddajo na kabelski televizijski postaji E!. V oddaji je bila osrednja točka njeno zasebno življenje. Prva oddaja je šokirala svet, vsaka naslednja pa je bila slabša, zato so jo kritiki raztrgali in februarja 2004 jo je tv-hiša ukinila s sporeda.
V svoji dosedanji karieri je posnela filme The Hudsucker Proxy (1994), Naked Gun 33 1/3: The Final Insult (1994), To the Limit (1995), Skyscraper (1997), Wasabi Tuna (2003), Miss Cast Away and the Island Girls (2004) in Be Cool (2005).
Večkrat je nastopila v posebnih izdajah Playboya, in sicer Playboy's Playmate Review, št. 9, junij 1993 – naslovnica, Playboy's Nudes, december 1993 – stran 4, Playboy's Bathing Beauties, marec 1994 – stran 5, Playboy's Wet & Wild Playmates, september 1994 – strani 6 in 7, Playboy's Nudes, november 1994, Playboy's Supermodels, februar 1995, Playboy's Nude Celebrities, junij 1995, Playboy's Playmate Tests, november 1998, Playboy's Celebrating Centerfolds, št. 1, december 1998 – strani 48 in 49, Playboy's Sexy 100, februar 2003 – naslovnica.
Pa še nekaj zanimivosti – po operaciji oprsja Anna Nicole nosi modrček s številko DD, njene mere so 92-66-96, visoka je 180 centimetrov in tehta 64 kilogramov.
Drugi dogodki na današnji dan ...
Leta 741 je umrl papež sveti Gregor III.
Leta 1095 je zadnji dan koncila v Clermontu papež Urban II. za poveljnika križarjev v napadu na sveto deželo imenoval škofa Adhemarja Le Puyjskega in grofa Raymonda IV. Toulouškega.
Leta 1290 je umrla žena Edvarda I. Angleškega Eleanora Kastiljska.
Leta 1443 so Skanderbeg in njegove sile osvobodile mesto Kruja, takratno glavno mesto Albanije, in razvili zastavo, ki se je od takrat do danes le malo spremenila.
Leta 1489 se je rodila žena Jamesa IV. Škotskega Margaret Tudor.
Leta 1520 je portugalski pomorščak Ferdinand Magellan v Tihem oceanu preplul ožino, ki zdaj nosi njegovo ime.
Leta 1582 sta v mestu Stratford upon Avon William Shakespeare in Anne Hathaway plačala 40 funtov, da sta dobila dovoljenje za poroko.
Leta 1660 je 12 moških, med njimi Christopher Wren, Robert Boyle, John Wilkins in sir Robert Moray, na kolidžu Gresham, ustanovilo najstarejšo znanstveno družbo, ki so jo poimenovali Kraljeva družba (Royal Society).
Leta 1681 se je rodil francoski protestantski vodja upornikov Jean Cavalier.
Leta 1729 so v Misisipiju Indijanci iz plemena Natchez pobili 138 Francozov, 35 Francozinj in 56 otrok.
Leta 1785 se je rodil francoski premier Achille Charles Léon Victor, vojvoda de Broglie.
Leta 1820 se je rodil nemški socialist Friedrich Engels, ki je bil skupaj s Karlom Marxom utemeljitelj historičnega materializma. Umrl je leta 1895.
Leta 1843 so na Havajih začeli praznovati dan neodvisnosti ali Ka Lahui. Tega dne sta otočje namreč Velika Britanija in Francija priznali kot neodvisno državo.
Leta 1853 se je rodila Helen Magill White, prva Američanka, ki je postala doktorica znanosti.
Leta 1876 je umrl prusko-estonski embriolog Karl Ernst Ritter von Baer.
Leta 1896 so v Budimpešti odprli metro.
Leta 1905 je irski nacionalist Arthur Griffith ustanovil politično stranko Sinn Féin, katere cilj je bil neodvisna Irska.
Leta 1912 je Albanija razglasila neodvisnost od Otomanskega cesarstva.
Leta 1916 se je rodila belgijska princesa Mary Lilian Baels.
Leta 1917 se je Finska v skladu z deklaracijo o svobodni pravici narodov do samoodločbe odcepila od Rusije.
Leta 1919 je bila Lady Astor kot prva ženska izvoljena v angleški parlament.
Leta 1931 je umrl slovenski nadškof Frančišek Borgia Sedej.
Leta 1942 je v nočnem klubu Cocoanut Grove v Bostonu v požaru umrlo 491 ljudi.
Leta 1942 se je otok Réunion priključil Svobodni Franciji.
Leta 1943 so se v Teheranu srečali Churchill, Roosevelt in Stalin, ki so se dogovorili o odprtju druge fronte v Evropi in o povojni prihodnosti.
Leta 1944 je začelo obratovati pristanišče v Antwerpnu.
Leta 1950 se je rodil ameriški fizik Russell Alan Hulse, ki je leta 1993 prejel Nobelovo nagrado.
Leta 1954 je umrl italijansko-ameriški fizik Enrico Fermi, ki je leta 1938 prejel Nobelovo nagrado.
Leta 1955 je Jugoslavija podpisala avstrijsko državno pogodbo.
Leta 1958 je Mavretanija postala avtonomna republika v okviru Francoske zveze.
Leta 1958 so Čad, Republika Kongo in Gabon postale avtonomne republike znotraj Francoske zveze.
Leta 1960 je Mavretanija postala od Francije neodvisna država.
Leta 1962 je umrla nizozemska kraljica mati Wilhelmina.
Leta 1964 je Nasa izstrelila medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 4 proti Marsu.
Leta 1971 je teroristična organizacija Črni september ustrelila jordanskega premierja Vasfija Tela.
Leta 1975 je Vzhodni Timor razglasil neodvisnost od Portugalske.
Leta 1979 je letalo Air Zealanda na letu iz Aucklanda do južnega tečaja zadelo goro Mount Erebus na Antarktiki. Umrlo je vseh 257 potnikov in članov posadke.
Leta 1987 je Boeing 747 južnoafriške družbe strmoglavil v Indijski ocean, umrlo je vseh 159 ljudi na letalu.
Leta 1994 so volivci na referendumu na Norveškem odločili, da se ne bodo priključili Evropski uniji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje