Njegov oče je bil korporacijski odvetnik William H. Gates starejši, mati Mary Maxwell Gates pa članica uprave v podjetjih Berkshire Hathaway, First Interstate Bank, Pacific Northwest Bell in nacionalnem odboru United Way.

Gates se je izobraževal na Univerzi Washington, pozneje pa na Harvardu, vendar študija ni dokončal, saj se je posvetil uspešni poslovni karieri. Na Harvardu je srečal tudi Steva Ballmerja, današnjega predsednika uprave Microsofta.

1. januarja 1994 se je poročil z Melindo French, s katero imata tri otroke: Jennifer Katharine Gates (26. april 1996), Rory John Gates (23. maj 1999) in Phoebe Adele Gates (14. september 2002). Družina Gates živi v Medini v Washingtonu v ogromnem domovanju, polnem elektronike in tehnologije. Posestvo in hiša naj bi bila vredna 113 milijonon dolarjev, zanje pa Gates plača milijon dolarjev davka na leto.

Še med študijem na Harvardu je skupaj s Paulom Allenom napisal izvirni BASIC tolmač za Altair 8800, enega prvih mikroračunalnikov. Gates je leta 1975 s Paulom Allenom ustanovil podjetje Micro-Soft, pozneje Microsoft Corporation, in začel tržiti Microsoft BASIC, različico BASIC-a, ki je bila vgrajena v ROM-u večine hišnih in osebnih mikroračunalnikov v sedemdesetih in osemdemdesetih letih.

Leta 1976 je opozoril, da programske opreme ne bi smeli kopirati brez dovoljenja založnika, kot je bilo to v navadi do tedaj, in to dejanje označil za softversko piratstvo. Microsoft se je začel vzpenjati, ko je IBM začel načrtovati vstop na trg z osebnim računalnikom IBM PC leta 1981.

IBM je potreboval operacijski sistem, zato se je poskušal najprej povezati s podjetjem Digital Research. To pa se ni strinjalo z IBM-jevimi pogoji. IBM se je obrnil k Microsoftu, ki ni imel operacijskega sistema, vendar je Gates od Tima Patersona iz Seattle Computer products za 50.000 dolarjev odkupil pravice za operacijski sistem. Ta je bil klon CP/M in QDOS in ga prodal IBM-u z imenom MS-ji DOS/PC-DOS. Gates in Microsoft sta obdržala pravico do prodaje MS-DOS-a drugim proizvajalcem računalnikov. Nato so nastala Okna (Windows), njegov pa je tudi Netscape Navigator.

Gates je z ženo Melindo ustanovil dobrodelno fundacijo Bill & Melinda Gates Foundation za pomoč v boju proti aidsu in za pomoč ljudem v tretjem svetu pri šolanju in zdravstvu. Od leta 1999 sta fundaciji darovala 28 milijard dolarjev.

Gates je na Forbsovi lestvi 400 najbogatejših ljudi sveta številka ena od leta 1993 do 2005, čeprav je njegovo premoženje z 90 milijard dolarjev leta 1999 padlo na 46 milijard dolarjev leta 2005. 2. marca 2005 je angleška kraljica Gatesa imenovala za viteza britanskega imperija. Ker ni državljan Commonwealtha, Gates ne more uporabljati titule sir, lahko pa za svojim imenom uporablja črke KBE.

Entomologi so po njem imenovali žuželko Eistalis gatesi. Gates pa naj bi bil obseden tako s svojim inteligenčnim kvocientm kot tudi z IQ-jem na splošno. Več filmov in tv-nanizank je portretiralo izmišljeno verzijo Gatesa, med njimi je tudi Mreža s Sandro Bullock v glavni vlogi.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 306 so za rimskega vladarja razglasili Maxentiusa.

Leta 312 je v bitki pri mostu Milvian Konstantin Veliki premagal vojsko rimskega vladarja Maxentiusa.

Leta 1225 je umrl japonski budistični menih in pesnik Džjen. Bil je prvi veliki japonski zgodovinar. Rodil se je leta 1155.

Leta 1412 je umrla danska kraljica Margaret I.

Leta 1492 je pomorščak Krištof Kolumb na poti v Indijo odkril Kubo.

Leta 1510 se je rodil španski vojvoda in jezuitski duhovnik sveti Francis Borgia.

Leta 1531 je v bitki pri Amba Selu imam Ahmad ibn Ibrihim Al Gazi premagal vojsko etiopskega vladarja Lebneja Dengela. Južni del Etiopije je tako padel pod oblast imama Ahmada.

Leta 1568 je umrl japonski šogun Ašikaga Jošihide.

Leta 1627 je umrl mugalski vladar Indije Jahangir.

Leta 1636 je bila ustanovljena najstarejša univerza v ZDA, tj. Harvard.

Leta 1684 se je rodil slovenski politehnik in zemljemerec Franc Anton Steinberg.

Leta 1704 je umrl angleški filozof John Locke.

Leta 1708 je umrl danski princ George, mož angleške kraljice Anne.

Leta 1740 je umrla ruska carica Ana.

Leta 1793 se je rodil ameriški izdelovalec orožja Eliphalet Remington. Umrl je leta 1861.

Leta 1818 je umrla prva dama ZDA Abigail Adams.

Leta 1846 se je rodil francoski kuhar Georges Auguste Escoffier.

Leta 1855 se je rodil avstralski antropolog Francis James Gillen.

Leta 1860 se je rodil nemški politični teoretik in pravni strokovnjak Hugo Preuss. Bil je eden glavnih avtorjev ustave nemške weimarske republike. Umrl je leta 1925.

Leta 1871 je Henry Morton Stanley našel pogrešanega raziskovalca Davida Livingstona.

Leta 1886 so v newyorškem zalivu uradno odkrili Kip svobode. Kip je ZDA podarila Francija v znak zavezništva med državama, pozneje pa je postal simbol ameriških idealov. Oblikoval ga je francoski kipar Frederic Auguste Bartholdi.

Leta 1900 so v Ljubljani odprli "gluhonemnico".

Leta 1914 se je rodil ameriški znanstvenik Jonas Salk.

Leta 1917 je umrl princ Christian von Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburg.

Leta 1918 je izbruhnil upor nemških mornarjev v pristaniščih.

Leta 1918 je bila v Pragi razglašena republika Češkoslovaška.

Leta 1919 je ameriški kongres je sprejel t. i. Volsteadov zakon, čeprav je na zakon predsednik Woodrow Wilson dal veto. Sicer pa je Volsteadov zakon zakon o prohibiciji. Potem ko je bil sprejet, je bilo točenje in izdelava alkohola v ZDA prepovedana.

Leta 1922 se je rodil zimbabvejski politik Simon Muzenda.

Leta 1922 so italijanski fašisti na čelu z Benitom Mussolinijem vkorakali v Rim in s pomočjo Katoliške cerkve prevzeli oblast. Papež Pij XI. je takrat izjavil, da je Mussolini mož, ki ga je poslala sama božja previdnost.

Leta 1929 je umrl nemški kancler Bernhard von Bülow.

Leta 1940 se je začel napad na Grčijo. Mussolini se je hotel na kopnem izenačiti s svojim partnerjem in je brez pravega povoda napadel Grčijo, vendar je celo v tej vojni doživel sramoten neuspeh.

Leta 1940 sta se srečala med Adolfom Hitlerjem in Benitom Mussolinijem.

Leta 1942 je bila dokončana gradnja avtoceste čez Aljasko.

Leta 1944 so v Franciji razpustili vse oborožene sile, ki niso pripadale vojski ali policiji.

Leta 1948 je bil švicarski kemik Paul Müller nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Nagrado je prejel za svoje odkritje insekticidnih lastnosti DDT-ja.

Leta 1958 je bil za papeža izvoljen Angelo Giuseppe Roncalli, ki je prevzel ime papež Janez XXIII.

Leta 1962 je sovjetski voditelj Nikita Hruščev objavil, da bo SZ umaknila svojo bazo iz Kube.

Leta 1965 je papež Pavel VI. v deklaraciji o odnosih Cerkve z nekrščanskimi religijami na drugem vatikanskem koncilu zapisal, da niso vsi Judje krivi za umor Jezusa Kristusa. S tem je preklical deklaracijo, ki jo je napisal Inocenc III. 750 let pred tem.

Leta 1972 je v Toulousu prvič poletel prototip Airbusa.

Leta 1986 so v pristanišču New York proslavili stoletnico Kipa svobode.

Leta 1998 je letalo kitajske družbe Air China ugrabil njegov pilot Yuan Bin in odletel na Tajvan. Ko je letalo varno pristalo, so pilota aretirali.