29. april so določili v spomin na rojstni dan Jean-Georgesa Noverra (1727–1810), ustanovitelja modernega baleta.

Med cilji dneva plesa je tudi povečati zavest, kako pomemben je ples za ljudi in javno življenje. Med cilje so vključili tudi željo, da bi prepričali vse vlade na svetu, da bi zagotovile primerno mesto za ples in vse sisteme za izobraževanje na tem področju.

Ozaveščanje o plesu
Vsako leto od leta 1982 ta dan slavijo vsi navdušenci nad plesom in plesalci po svetu. Mednarodni svet za ples pa vsako leto pripravi seznam osnovnih točk glede ozaveščanja o plesu in pomembnosti le-tega, ki naj bi se jih držali učitelji, koreografi, vodje plesnih skupin, novinarji, raziskovalci, dobavitelji, organizatorji ...

Tečaji, predstave in še veliko več
Glavni namen plesnega dne je, da bi pritegnili množice ljudi, ki bi se začele zanimati za umetnost plesa. Na ta dan organizatorji prireditev po svetu pripravijo brezplačne plesne tečaje, posebne predstave, javne vaje, predavanja, izdajo publikacije, pripravijo plesne večere, ponekod posvetijo temu dnevu tudi radijski in televizijski program, oglede, ulične prireditve ...

Drugi dogodki na danšnji dan ...

Leta 1365 je Metlika dobila mestne pravice.

Leta 1380 je umrla Katarina Sienska, ki je imela pomembno vlogo pri prestavitvi papeškega sedeža iz Avignona v Rim. Poleg Terezije Avilske je bila prva ženska, ki ji je bil podeljen naslov cerkvene učiteljice.

Leta 1429 je Ivana Orleanska osvobodila Orleans. Ko je bila stara 16 let, je slišala glas, ki ji je dejal, naj pomaga francoskemu kralju pri izgonu Angležev s francoskega ozemlja.

Leta 1672 je francoski kralj Ludvik XIV. s svojo vojsko napadel Nizozemsko.

Leta 1707 je z združitvijo angleškega in škotskega parlamenta nastala Velika Britanija.

Leta 1855 je v Ljubljani nastala prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov.

Leta 1876 se je rodila etiopska cesarica Zauditu.

Leta 1882 je Ernst Werner von Siemens v Berlinu preizkusil delovanje elektromota, predhodnika trolejbusa.

Leta 1893 se je rodil ameriški kemik in dobitnik Nobelove nagrade Harold Urey.

Leta 1901 se je rodil japonski cesar Hirohito, ki je podpisal kapitulacijo Japonske v drugi svetovni vojni. Umrl je leta 1989.

Leta 1903 je v Franku, kanadski pokrajini Alberta, v plazu, v katerem se je na mesto zvalilo 30 milijonov kubičnih metrov zemlje, umrlo 70 ljudi.

Leta 1916 se je na Irskem začela velikonočna vstaja, v kateri so oboroženi irski nacionalisti zahtevali od britanskih oblasti v Dublinu, da se predajo.

Leta 1933 se je rodil belgijski premier Mark Eyskens.

Leta 1944 je umrl portugalski predsednik Bernardino Machado.

Leta 1945 se je Adolf Hitler poročil s svojo dolgoletno ljubico Evo Braun. Poročila sta se v berlinskem podzemnem bunkerju. Hitler je ta dan določil admirala Karla Dönitza za svojega naslednika.

Leta 1945 je ameriška vojska ob 17.15 osvobodila Dachau. Svobodo je dočakalo približno 3.000 jetnikov, med katerimi je bilo 1.746 Slovencev.

Leta 1946 so bili nekdanji japonski premier Hideki Tojo in 28 nekdanjih japonskih voditeljev obtoženi vojnih zločinov.

Leta 1970 so ZDA in Južni Vietnam napadli Kambodžo, da bi zajeli vietkongovce.

Leta 1992 so se v Los Angelesu začeli nemiri zaradi nasilja policije med aretacijo Rodneyja Kinga. V naslednjih treh dneh je umrlo 54 ljudi, uničenih pa je bilo več sto stavb.

Leta 1997 je začela veljati konvencija o kemičnem orožju, ki so jo podpisali leta 1993. Države podpisnice od tega dne naprej ne smejo izdelovati, kopičiti ali uporabljati takšnega orožja.

Leta 2002 so ZDA znova postale članice Komisije za človekove pravice pri Organizaciji združenih narodov. Ponovno članstvo so pridobile, ko so ga leto predtem izgubile. ZDA so bile do leta 2001 članice te komisije 50 let.

Leta 2004 sta Richard Cheney in George W. Bush pričala pred komisijo, ki je proučevala napad na WTC. Zaslišanje je bilo zaprto v Ovalni pisarni in je bilo za javnost zaprto. Zaslišanja komisija ni posnela na trak.