Rodila se je 17. novembra 1905 kot tretja hčerka princa Carla, vojvode Westrogothianskega, in njegove žene, danske princese Ingeborg.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1189 je Dubrovnik sklenil sporazum z bosanskim banom Kulinom. Po sporazumu jim je bilo dovoljeno svobodno in neomejeno trgovanje v Bosni. Sklenjeni sporazum velja za enega najstarejših ohranjenih dokumentov v teh krajih.

Leta 1252 je bil v listini Bernarda Koroškega prvič omenjen Vipavski Križ.

Leta 1526 je v bitki pri Mohaču turška vojska pod poveljstvom Sulejmana II. Veličastnega premagala madžarske čete kralja Ludvika II., ki se je ob umiku utopil. Ogrska je razpadla na tri dela, del je spadal pod turško oblast, v drugem je zavladal ogrski vlada Ivan Zapolja, tretji pa je prišel pod Habsburžane, ki so leta 1540 prevzeli še ogrski prestol.

Leta 1533 so španski zavojevalci v Peruju ubili inkovskega vladarja Atahuallpo, zadnjega velikega vladarja. Najprej so ga spravili v zasedo, ga ujeli in zadržali za odkupnino. Zahtevali so ogromno srebra in zlata. Pizarro ga je sklenil ubiti, pred tem pa ga je prisilil prestopiti v krščansko vero. Usmrtili so ga z zadavljenjem, namesto da bi ga sežgali na grmadi. Priredili so mu krščanski pogreb in mu izkazali kraljeve časti.

Leta 1619 se je rodil francoski gospodarstvenik in državnik Jean Baptiste Colbert, sicer glavni predstavnik merkantilizma. Kot finančnemu ministru kralja Ludvika XIV. mu je uspelo ustvariti evropsko gospodarsko silo. Umrl je 6. septembra 1683 v Parizu.

Leta 1632 se je v Wrigtonu pri Bristolu rodil utemeljitelj empirizma in liberalistične filozofije angleški filozof John Locke. Znan je po zanikanju vrojenih idej. S svojim delom je usodno vplival na evropsko filozofsko in družbenopolitično misel. Trdil je, da ni nič v razumu, kar ni bilo prej v čutih. Umrl je 28. oktobra 1704.

Leta 1842 se je končala opijska vojna med Kitajsko in Veliko Britanijo. Državi sta v Nankingu podpisali sporazum o miru. Poražena Kitajska je morala odpreti svoja pristanišča za evropsko trgovino po eksteritorialnem principu. Britancem pa je morala prepustiti tudi Hongkong.

Leta 1916 je umrl švedsko-ruski astronom Johan Oskar Backlund.

Leta 1944 je kralj Peter II. Karadžordžević na zahtevo emigrantske vlade Kraljevine Jugoslavije s posebnim ukazom odzvel poveljevanje generalu Draži Mihailoviću. Tako je Peter II priznal Josipa Broza - Tita za edinega voditelja jugoslovanskih osvobodilnih sil. Kraljeva odločitev je bila objavljena na radiu 12. septembra.

Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna ljudska vstaja proti nacističnim okupatorjem in njihovim domačim pomagačem. Vstaja je bila pomembna predvsem zato, ker se je postavila po robu tedanji slovaški državi, ki je sodelovala s tretjim rajhom.

Leta 1945 so ameriške oborožene sile začele zasedati Japonsko.

Leta 1947 je umrl španski bikoborec Manolete, s pravim imenom Manuel Laureano Rodríguez Sánchez.

Leta 1975 je umrl irski državnik Emon de Valera, eden od pobudnikov irske vstaje leta 1916 in voditelj Sinn Feina. Kot predsednik vlade je skušal rešiti številna sporna gospodarska, politična in vojaška vprašanja. Predsednik Republike Irske je bil od leta 1959 do 1973.

Leta 1987 je umrla francosko-ameriška astronomka Antoinette de Vaucouleurs.

Leta 1991 je sovjetski parlament zamrznil bančne račune Komunistične partije Sovjetske zveze pod obtožbo, da je bila vmešana v poskus državnega udara. S tem dejanjem je bilo partiji onemogočeno delovanje.

Leta 2003 je umrl ameriški astronom Horace Welcome Babcock.