Njen biološki oče naj bi bil bogati finančnik Le Normant de Tournehem, ki je postal njen legalni skrbnik, ko je bil njen oče zaradi škandala leta 1725 prisiljen zapustiti državo. Jeanne-Antoinette je ostala sama z mamo in s sestro.

Leta 1745 jo je opazil tudi kralj. Skupina dvorjanov, med njimi je bil tudi njen tast, jo je predstavila Ludviku XV., ko je ta še vedno žaloval za svojo drugo ljubico, vojvodinjo Châteaurouxško. Februarja 1745 so jo povabili na ples v maskah v čast poroke kraljevega sina. Kmalu se je vselila v Versailles, kralj pa ji je kupil prvo od šestih rezidenc – Pompadour. Julija jo je Ludvik imenoval za markizo in ona se je tudi uradno ločila od moža. 14. septembra 1745 so jo uradno predstavili na dvoru.

Madame de Pompadour je posteljo Ludvika XV. grela le nekaj let, a mu je nato poiskala mlajša dekleta, ki so jo nadomestila. Poleg tega je bila v dobrih odnosih s kraljico Marie Leszczynsko. Ker je bil kralj tudi len, je Madame skrbela za državniške posle in se v svojih sobanah sestajala z ministri. Zelo sta jo zanimali literatura in umetnost. Madame de Pompadour je v 50. letih 17. stoletja dvakrat splavila. Čeprav po letu 1750 nista bila ljubimca, ji je kralj ostal vdan do njene smrti. Umrla je 15. aprila 1764, stara 43 let.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1170 so umorili canterburyjskega nadškofa Thomasa Becketa, glavnega nasprotnika kralja Henrika II., ki si je s poroko in z dedovanjem pridobil Normandijo in Akvitanijo.

Leta 1709 se je rodila ruska carica Elizabeta.

Leta 1800 se je rodil Charles Goodyear, ki je razvil postopek vulkanizacije gum.

Leta 1808 se je rodil 17. predsednik Združenih držav Amerike Andrew Johnson.

Leta 1809 se je rodil premier Velike Britanije William Ewart Gladstone.

Leta 1845 je bil Teksas sprejet v ZDA kot 28. država.

Leta 1860 so v Veliki Britaniji splavili bojno ladjo, narejeno iz železa, HMS Warrior.

Leta 1876 se je na mostu v Ashtabuli v Ohiu zgodila huda železniška nesreča, v kateri je umrlo 92 ljudi, 64 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1890 je ameriška vojska ob Potoku ranjenega kolena pobila več kot 200 neoboroženih Indijancev.

Leta 1891 je Thomas Alva Edison dobil patent za radio.

Leta 1910 se je rodil britanski ekonomist in Nobelov nagrajenec Ronald Coase.

Leta 1911 je bil Sun Jat Sen izvoljen za prvega predsednika Republike Kitajske.

Leta 1931 se je rodil korejski princ Gu.

Leta 1937 je Irska sprejela ustavo.

Leta 1940 je London prizadelo najhujše bombardiranje od začetka druge svetovne vojne. V njem je umrlo okrog 4.000 ljudi.

Leta 1942 je vojaško vodstvo partizanskega gibanja z odredbo ustanovilo vojaška sodišča.

Leta 1943 je začela delovati partizanska bolnišnica Pavla.

Leta 1972 je letalo lockheed tristar letalskega prevoznika Eastern Airlines strmoglavilo tik pred pristankom na mednarodnem letališču v Miamiju. Umrl je 101 človek.

Leta 1975 je avstrijski kancler, dr. Bruno Kreisky, po pogovorih z jugoslovanskimi oziroma s slovenskimi oblastmi na Brdu pri Kranju zagotovil izvrševanje določil Avstrijske državne pogodbe o zaščiti manjšin.

Leta 1975 je na letališču LaGuarida eksplodirala bomba, ki je ubila 11 ljudi.

Leta 1986 je umrl angleški premier Harold Macmillan.

Leta 1987 se je ruski vesoljec Jurij Romanenko po 326 dneh, ki jih je preživel v vesolju, vrnil na Zemljo.

Leta 1989 je Vaclav Havel postal predsednik Češkoslovaške.

Leta 1989 so v Hongkongu izbruhnili nemiri, potem ko so se oblasti odločile, da bodo vietnamske begunce nasilno vrnile v domovino.

Leta 1992 je odstopil brazilski predsednik Fernando Collor de Mello.

Leta 1993 je bil dokončan največji kip sedečega Bude, ki so ga postavili na prostem. Kip so poimenovali Tian Tan Buda, narejena pa je iz brona.

Leta 1996 so v Gvatemali sprte strani podpisale sporazum, s katerim se je končala 36-letna državljanska vojna.

Leta 1997 so v Hongkongu začeli pobijati kokoši in piščance, da bi preprečili razširitev ptičje gripe. Skupno so pobili 1,25 milijona kokoši.

Leta 1998 so se voditelji Rdečih Kmerov opravičili za genocid nad Kambodžani, ki so jih v 70. letih prejšnjega stoletja pobili. Ubili naj bi več kot milijon ljudi.

Leta 2004 je umrl ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Julius Axelrod.