Vse se je začelo leta 46 p. n. š., ko je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1.600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja.

Tako je 1582. leta oktobra izjemoma odpadlo deset dni. Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919.

Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato cerkvene praznike praznuje trinajst dni za rimokatoliškimi. Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1420 Celjski grofje pridobijo dediščino po izumrlih Ortenburžanih.

Leta 1468 se je rodil papež Pavel III.

Leta 1604 je umrl canterburyski škof John Whitgift.

Leta 1692 se je rodil angleški pesnik John Byron.

Leta 1712 je 29. februarju na Švedskem sledil 30. februar, da bi odpravili švedski koledar in se vrnili na julijanskega.

Leta 1720 se je švedska kraljica Ulrika Eleonora odpovedal kroni v korist svojega moža, ki je nato postal kralj Frederick I.

Leta 1744 je umrl francosko-angleški filozof John Theophilus Desaguliers.

Leta 1868 je umrl Ludvig I. Bavarski

Leta 1840 se je rodil irski izumitelj John Philip Holland, ki je razvil podmornico, ki so jo nato uporabili v ameriški vojski.

Leta 1916 so v Južni Karolini v ZDA dvignili starostno omejitev za delo otrok - otroci, zaposleni v tovarnah, predilnicah in rudnikh, so morali biti stari 14 namesto 12 let.

Leta 1920 se je rodila Dinah Shore, ameriška pevka, ki je v 40. in 50. letih nastopala in uspela kot (zelo uspešna) solo pevka v zgodovini.

Leta 1924 se je rodil Carlos Humberto Romero, predsednik Salvadorja med letoma 1977 in 1979.

Leta 1940 je za svojo vlogo Mammy v filmu V Vrtincu je Hattie McDaniel kot prvi temnopolti človek prejela nagrado oskar.

Leta 1940 so zaradi vojne v Evropi Nobelovo nagrado za fiziko podelili v Berkeleyju v kaliforniji. Dobil jo je Ernest Lawrence.

Leta 1944 je umrl Pehr Evind Svinhufvud, finski premier med letoma 1931 in 1937.

Leta 1952 je otok Heligoland, ki leži 70 kilometrov stran od nemške obale v ustju reke Labe, znova pripadel Nemčiji.

Leta 1960 se je v Maroku zgodil potres, v katerem je umrlo več kot 3.000 ljudi.

Leta 1972 se je rodil sin italijanskega igralca, Antonia Sabata starejšega, Antonio Sabato mlajši, ki je znan predvsem kot maneken in igralec.

Leta 1976 se je rodil ameriški raper in igralec Ja Rule s pravim imenom Jeffrey Atkins. Doslej je izdal sedem albumom in po vsem, svetu prodal več kot 20 milijonov plošč.

Leta 1988 so med petdnevnimi demonstracijami proti apartheidu, skupaj s še 100 drugimi pripadniki duhovščine v Južni Afriki, aretirali Desmonda Tutuja, današnjega južnoafriškega nadškofa.

Leta 1996 je perujsko letalo boeing 737 strmoglavilo v Andih. Pri tem je umrlo 123 ljudi.

Leta 2000 je šestletni Dedrick Owens v osnovni šoli v ZDA ustrelil in ubil prav tako šestletno Kaylo Rolland.