Deset let kasneje je doktoriral na univerzi Columbia. Leta 1930 se je začel ukvarjati z raziskavami moči, tako da je začel povezovati protone v atomska jedra. Njegova raziskava je nazadnje pripeljala do iznajdbe molekularnega žarka magnetne resonance, za kar je leta 1944 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Leta 1940 so mu dovolili, da zapusti Columbio in se zaposli kot sovodja radiološkega laboratorija na tehnološkem inštitutu Massachusetts, kjer je pomagal pri razvoju radarja. Med vojno je delal kot gostujoči svetovalec v laboratoriju v Los Alamosu, kjer so razvijali atomsko bombo in kamor je prihajal, kadar koli so ga poklicali. Imel je privilegij, da je lahko takoj tudi odšel.

Rabija so v Las Alamosu potrebovali tudi zato, da je pomagal Oppenheimerju, da ta ni ponorel med testiranji atomske bombe. Rabi je bil namreč njegov učenec, po končanem študiju pa je s profesorjem obdržal tesne prijateljske stike.

Po koncu vojne je Rabi nadaljeval svoje raziskave in sodeloval pri izumu laserja ter atomske ure. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev nacionalnega laboratorija Brookhaven in organizacije CERN. Umrl je 11. januarja 1988.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1014 je bizantinski cesar Vasilij II. na Belasici pri Strumici premagal Bolgare s Samuelom na čelu. Vasilij je po zmagi ukazal oslepiti okoli 14.000 Samuelovih vojakov – podatek je najbrž pretiran, vsakemu stotemu je pustil eno oko in take vojake je poslal domov. Ob pogledu na tako vojsko je Samuel dobil hud srčni napad in po dveh dneh umrl.

Leta 1099 je umrl Francoz Otto iz Lageryja, bolj znan kot papež Urban II.

Leta 1507 je umrl nemško-portugalski popotnik, pomorščak, geograf, kartograf in kozmograf Martin Behaim.

Leta 1567 je bil James VI. v Stirlingu okronan za škotskega kralja.

Leta 1588 je angleška mornarica pri Gravelinesu premagala špansko ladjevje, ki je tega dne doseglo skrajno jugozahodno točko angleške obale. Španija je za vedno izgubila prevlado na morju in mesto vodilne pomorske države. Angleži so namreč vztrajno napadali in ropali španske ladje, ki so iz prekomorskih dežel prevažale v domovino zlato in druge bogate tovore. Zaradi napadov in angleške pomoči nizozemskemu osvobodilnemu gibanju in želje po popolni prevladi se je Španija na boj začela pripravljati že leta 1586. V boj se je odpravila 31. maja s 131 ladjami, v Rokavskem prelivu pa naj bi se združili z vojsko parmskega zaveznika. Angleži so jih čakali v zasedi, jim zapluli v hrbet in jih šest dni obstreljevali s topovi. Špansko armado je rešil ugoden veter in pobegnili so lahko v Severno morje.

Leta 1644 je umrl Italijan Maffeo Barberini, bolj znan kot papež Urban VIII.

Leta 1805 se je rodil francoski politični mislec in zgodovinar Alexis de Tocqueville.

Leta 1833 je umrl angleški aktivist proti suženjstvu William Wilberforce.

Leta 1839 je umrl francoski matematik in inženir Gaspard de Prony.

Leta 1851 je A. de Gasparis odkril asteroid 15 Eunomia.

Leta 1883 se je rodil italijanski fašistični diktator Benito Mussolini. Leta 1922 je postal predsednik vlade, čez štiri leta pa je vpeljal diktaturo fašistične stranke in se proglasil za vodjo – duceja. Vodil je agresivno zunanjo politiko, leta 1935 je začel vojno proti Etiopiji, Italijo pa je povezal v os Rim – Berlin. V španski državljanski vojni je podpiral generala Franca in leta 1940 pahnil Italijo v 2. svetovno vojno. Neuspehi v vojni so mu nakopali opozicijo. 3. septembra 1943 so se v Italiji začele izkrcavati zavezniške sile. Boji na Siciliji so trajali samo dva meseca, nato britanske in kanadske sile preplule Messinski preliv in se izkrcale na Apeninskem polotoku. Benito Mussolini je bil prisiljen odstopiti, zamenjal ga je maršal Pietro Badoglio. Mussolinija so aretirali, iz zapora pa so ga rešili Nemci in ga postavili za šefa marionetne fašistične republike v severni Italiji. 28. aprila 1945 so ga ujeli italijanski partizani in ga ustrelili.

Leta 1900 je v Monzi anarhist Gaetano Bresci ubil italijanskega kralja Umberta I. Atentat nanj je bilo maščevanje za “milanski pokol”. Kralj Umberto I je namreč leta 1898 ukazal streljati na mirne demonstrante.

Leta 1905 se je v Jonkopingu rodil švedski diplomat Dag Hammarskjöld. Organizacijo združenih narodov je vodil od leta 1953 do 18. septembra leta 1961, ko je umrl v letalski nesreči. Letalska nesreča se je zgodila v Severni Rodeziji, ko se je odpravljal na pogovore s katanškim voditeljem Moisom Čombejem. Posmrtno so mu podelili Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1907 je Robert Baden-Powell ustanovil gibanje skavtov.

Leta 1914 se je začela prva svetovna vojna.

Leta 1941 sta Japonska in Vichyjska Francija podpisali sporazum o skupni obrambi Indokine.

Leta 1941 so nemške okupacijske oblasti v Sloveniji ustanovile vojaško sodišče in začele streljati talce. Osumljence so zapirali predvsem v Begunjah.

Leta 1947 so po nadgradnji pomnilnika znova zagnali računalnik ENIAC, ki je neprekinjeno deloval še 8 let.

Leta 1957 je bila ustanovljena Mednarodna agencija za atomsko energijo.

Leta 1958 je ameriški Kongres ustanovil Naso.

Leta 1979 je umrl nemško-ameriški sociolog in filozof Herbert Marcuse.

Leta 1981 sta se v katedrali svetega Pavla poročila velški princ in angleški prestolonaslednik Charles in Diana Spencer.

Leta 1990 je umrl avstrijski kancler judovskega rodu Bruno Kreisky. Od leta 1967 je vodil avstrijsko Socialistično stranko, zvezni kancler pa je bil od leta 1970 do 1983. Bruno Kreisky je bil eden od veteranov evropske socialdemokracije. Rodil se je 22. januarja 1991 na Dunaju.

Leta 1993 je izraelsko sodišče ovrglo vse obtožbe proti Johnu Demjanjuku, domnevmem mučitelju iz koncentracijskega taborišča Treblinka.

Leta 1994 je umrla angleška kemičarla Dorothy Crowfoot Hodgkin, ki je za svoje delo leta 1964 prejela Nobelovo nagrado.

Leta 2001 je v Cieszyinu umrl poljski politik Edward Gierek, ki je pred in med drugo svetovno vojno v Franciji in Belgiji organiziral odporniško gibanje. Deset let je bil prvi sekretar Centralnega komiteja Poljske združene delavske partije, leta 1980 je moral zaradi nemirov v državi odstopiti. Rodil se je 6. januarja 1913 v Porabki.