Pulitzer se je rodil 10. aprila 1847 v naselju Makó. Kot mladenič je leta 1864 imigriral v ZDA, kjer je postal častnikar in novinar.

Pulitzerjeve nagrade, ki jih podeljujejo vsako leto, so bile prvič podeljene leta 1917, šest let po Pulitzerjevi smrti. Nagrade je ustanovil sam s pomočjo klavzule v svoji oporoki.

Ko je prišel v Ameriko, se je Pulitzer udeležil ameriške državljanske vojne. Po vojni se je naselil v St. Louisu v Misuriju, kjer je leta 1868 začel delati za nemški časopis Westliche Post, ki je izhajal vsak dan. Včlanil se je v republikansko stranko in je bil leta 1869 izvoljen v parlament Misurija.

Leta 1872 je kupil časopis za tri tisoč dolarjev. Nato je leta 1878 kupil še St. Louis Dispatch in zanj odštel 2.700 dolarjev. Oba časopisa je združil in nastal je St. Louis Post-Dispatch, ki še vedno izhaja kot dnevni časopis v St. Louisu. Do leta 1883 je tako obogatel, da je kupil časopis New York World, ki je vsako leto izgubil 40.000 dolarjev. Zanj je Jayu Gouldu plačal 246.000 dolarjev.

Časopis je približal množicam tako, da je začel v njem objavljati zgodbe, ki so zanimale ljudi, škandale in senzacionalne novice. Leta 1885, ko je bil izvoljen v spodnji dom ameriškega kongresa, je najel Richarda F. Outcaulta, ki je za časnik risal strip o življenju v slumih. Tega leta je naklada zrasla na 600.000 časopisov, tik preden je časnik kupil, pa je bila naklada 15.000 časopisov.

Leta 1887 je zaposlil še znano raziskovalno novinarko Nellie Bly. Leta 1895 je William Randolph Hearst kupil New York Journal, kar je pripeljalo do novinarske vojne med Pulitzerjevim Worldom in Hearstovim Journalom. Tekma s Hearstom je Pulitzerja povezala z rumenim tiskom. Leta 1896 je World začel izhajati v barvah, kar je bil za tisti čas velik napredek.

Ko je leta 1909 World poročal o plačilu 40 milijonov dolarjev ZDA francoski družbi, ki je gradila Panamski kanal, so Pulitzerja obtožili obrekovanja Theodora Roosevelta in J. P. Morgana. Sodišče je zavrnilo obtožbe v prid svobodnega novinarstva.

Leta 1892 je Pulitzer ponudil univerzi Columbia denar za ustanovitev prve katedre za novinarstvo na svetu. Univerza je denar zavrnila, šele po smrti Pulitzerja se je uresničila njegova želja o šoli za novinarje na Columbii. V oporoki je tej univerzi Pulitzer namreč zapustil dva milijona dolarjev in leta 1912 je bila katedra za novinarstvo končno ustanovljena. Bila je druga na svetu.

Joseph Pulitzer je umrl na svoji jahti, ki je bila ta čas privezana v luki v Charlestonu v Južni Karolini. Pokopali so ga na pokopališču Woodlawn v newyorškem Bronxu.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 539 pr. n. št. je perzijski vladar Kir II. osvojil in podjarmil babilonsko državo.

Leta 437 je je zahodnorimski cesar Valentinian III. poročil z Licianio Eudoksio, hčerko svojega bratranca in vzhodnorimskga cesarja Teodosiusa II. S poroko sta se znova združili obe veji Teodosiusove hiše.

Leta 969 so bizantinske čete osvojile Sirijo.

Leta 1017 se je rodil svetorimski cesar Henry III.

Leta 1138 poljski vojvoda Bolesław III. Krzywousty.

Leta 1268 je bil ubit švabski vojvoda, naslovni jeruzalemski kralj in kralj Sicilije Conradin. Conradin je bil zadnji moški potomec dinastije Hohenstaufen. Conradina so ubili skupaj z njegovima prijatelja mejnim grofom Badenskim Frederickom I. In Karlom I. Sicilskim.

Leta 1422 je Karl VII. Na tronu Francije zamenjal svojega očeta Karla VI.

Leta 1467 je Karl Plešasti zmagal v bitki pri Brusthemu in osvojil Liege.

Leta 1618 so obglavili angleškega pustolovca, pisatelja in dvorjana sira Walterja Raleigha, ker naj bi sodeloval v zaroti proti angleškemu kralju Jamesu I.

Leta 1675 je Leibniz prvič uporabil znak ∫ za integral.

Leta 1774 je umrl slovenski misijonar, diplomat, matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein.

Leta 1888 »Sueški prekop mora biti svoboden za vse trgovske in vojne ladje, ne glede na zastavo, in sicer v miru in vojni,« se je glasila pogodba, ki so jo velesile podpisale v Carigradu.

Leta 1897 se je rodil nemški nacistični minister za propagando Paul Joseph Goebbels.

Leta 1901 so morilca ameriškega predsednika Williama McKinleyja Leona Czolgosza usmrtili z električnim tokom.

Leta 1918 je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov iz habsburške monarhije kot vrhovni politični predstavnik teh narodov pretrgal vse zveze z Dunajem in razglasil samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Leta 1918 je bila Turčija razglašena za republiko, njen prvi predsednik pa je postal general in vojskovodja Mustafa Kemal Paša, imenovan Ataturk ali oče Turčije. Ataturk je bil vodja nacionalnega gibanja, leta 1922 je izsilil umik Grkov iz Male Azije.

Leta 1923 je bila Turčija vzpostavljena kot sekularna republika.

Leta 1925 je Reza Kan zasedel iranski prestol in ustanovil dinastijo Pahlavi, ki je vladala do Homeinijeve revolucije. Iran je bil ustavna monarhija do leta 1979, v islamski revoluciji so vodilno vlogo prevzeli verski poglavarji.

Leta 1929 se po dokončnem zlomu borze, imenovanem črni torek, začne velika ameriška depresija.

Leta 1940 so se britanske enote izkrcale v Grčiji.

Leta 1941 je Osvobodilna fronta v tedanji ljubljanski pokrajini organizirala plebiscitarno akcijo. Tistega dne je minilo 23 let od razpada Avstro-Ogrske. Prebivalstvo se je odzvalo pozivu, naj med 19. in 20. uro zapusti javne lokale in ceste.

Leta 1945 je odstopil brazilski predsednik Getulio Vargas.

Leta 1950 je umrl švedski kralj Gustav V.

Leta 1955 je ruska vojna ladja Novorosisk v pristanišču Sevastopol zaplula na mino iz druge svetovne vojne.

Leta 1956 je Izrael napadel polotok Sinaj, egiptovska vojska pa se je morala umaknniti nazaj čez Sueški prekop.

Leta 1956 je bil po podpisu sporazuma Tanger zopet združen z Marokom.

Leta 1957 je bilo v napadu na kneset ranjenih pet ministrov in premier David Ben Gurion.

Leta 1962 so Združene države Amerike sprostile pomorsko blokado Kube.

Leta 1964 je bila iz ameriškega muzeja naravne zgodovine v New Yorku ukradena zbirka dragih kamnov, med njimi tudi 565-karatni diamant Indijska zvezda, težek 113 gramov.

Leta 1969 je bila prvič vzpostavljena zveza med dvema računalnikoma prek arpaneta.

Leta 1985 je generalmajor Samuel K. Doe postal predsednik Liberije.

Leta 1990 je v potresu 5,7 stopnje po Richterjevi lestvici v Alžiriji umrlo 30 ljudi.

Leta 1991 je ameriško vesoljsko plovilo Galileo postalo prvo plovilo, ki je “obiskalo” asteroid. To je bil 951 Gaspra.

Leta 1994 je Francisco Martin Duran izstrelil dva ducata nabojev proti Beli hiši. Kasneje so ga obsodili, da je poskušal ubiti predsednika Billa Clintona.

Leta 1998 so izstrelili vesoljsko plovilo Discovery, na njegovem krovu je bil tudi 77-letni John Glenn, ki je tako postal najstarejši človek, ki je odletel v vesolje. Glenn je bil tudi prvi Američan, ki je poletel v Zemljino orbito. To je bilo 20. februarja 1962.

Leta 1998 je letalo turškega letalskega prevoznika, na katerem je bilo 33 potnikov in šest članov posadke in je bilo namenjeno iz Adane do Ankare, ugrabil kurdski ugrabitelj in zahteval, da spremeni smer proti Švici. Letalo je pristalo v Ankari, pilot pa je ugrabitelja prevaral, češ da so pristali v Sofiji, ker morajo napolniti rezervoarje.

Leta 1998 je hurikan Mitch dosegel Honduras.

Leta 2004 so na srečanju v Rimu evropski državniki podpisali sporazum o evropski ustavi.