Gustav V. se je rodil 16. junija 1858 v palači Drottningholm in je ob rojstvu dobil naslov vojvode Värmlandskega.

Bil je najstarejši sin švedskega in norveškega kralja Oscarja in Sophie Nassauske. 20. septembra 1881 se je poročil z badensko princeso Victorio.

8. decembra 1907 je na švedskem prestolu nasledil očeta, Norveška pa je svojega kralja z odcepitvijo od Švedske dobila dve leti prej. Gustav V. je bil zadnji švedski kralj, ki se je vmešaval v politiko države. Bil je konservativec, ki ni odobraval demokratičnega gibanja in zahtev delavcev glede njihovih pravic. Bil je tudi zadnji švedski kralj, ki je bil vrhovni poveljnik švedske vojske. Na tem mestu je bil od prevzema prestola do leta 1939.

Med prvo svetovno vojno je simpatiziral z Nemci, na njegova politična stališča pa je izjemno vplivala žena. Kralj je bil tudi strasten oboževalec in igralec tenisa in je bil leta 1980 izbran v mednarodno dvorano slavnih. Tenisa se je Gustav V. naučil med svojim obiskom Velike Britanije leta 1876 in je po vrnitvi domov takoj ustanovil teniški klub.

Nekdanji lastnik restavracije Kurt Haijby je trdil, da sta bila on in kralj med letoma 1912 in 1932 ljubimca. Ko je Gustav še živel je prejel 170.000 kron, da bi bil tiho. Leta 1938 so Haijbyja aretirali in ga obtožili pedofilije. Dvor mu je ponudil še dodatnih 400 kron mesečno, če se nikoli več ne bi vrnil na Švedsko. Haijby je privolil, a je svojo obljubo že čez dve leti prelomil. Ob vrnitvi na Švedsko je napisal knjigo, vso naklado knjige, ko je izšla, pa je kupil dvor.

Sicer pa so se kralju in Victorii v zakonu rodili trije sinovi: kralj Gustav VI. Adolf (1882-1973), princ Wilhelm, vojvoda Södermanlandski, (1884-1965) in princ Erik, vojvoda Västmanlandski, (1889-1918).

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 539 pr. n. št. je perzijski vladar Kir II. osvojil in podjarmil babilonsko državo.

Leta 437 se je zahodnorimski cesar Valentinijan III. poročil z Licianio Eudoksio, hčerko svojega bratranca in vzhodnorimskga cesarja Teodozija II. S poroko sta se znova združili obe veji Teodozijeve hiše.

Leta 969 so bizantinske čete osvojile Sirijo.

Leta 1017 se je rodil svetorimski cesar Henrik III.

Leta 1138 je umrl poljski vojvoda Bolesław III. Krzywousty.

Leta 1268 je bil ubit švabski vojvoda, naslovni jeruzalemski kralj in kralj Sicilije Conradin. Conradin je bil zadnji moški potomec dinastije Hohenstaufen. Conradina so ubili skupaj z njegovima prijatelja mejnim grofom Badenskim Frederikom I. in Karlom I. Sicilskim.

Leta 1422 je Karl VII. na prestolu Francije zamenjal svojega očeta Karla VI.

Leta 1467 je Karl Plešasti zmagal v bitki pri Brusthemu in osvojil Liege.

Leta 1618 so obglavili angleškega pustolovca, pisatelja in dvorjana sira Walterja Raleigha, ker naj bi sodeloval v zaroti proti angleškemu kralju Jamesu I.

Leta 1675 je Leibniz prvič uporabil znak ∫ za integral.

Leta 1774 je umrl slovenski misijonar, diplomat, matematik in astronom Ferdinand Avguštin Hallerstein.

Leta 1888 »Sueški prekop mora biti svoboden za vse trgovske in vojne ladje, ne glede na zastavo, in sicer v miru in vojni,« se je glasila pogodba, ki so jo velesile podpisale v Carigradu.

Leta 1897 se je rodil nemški nacistični minister za propagando Paul Joseph Goebbels.

Leta 1901 so morilca ameriškega predsednika Williama McKinleyja Leona Czolgosza usmrtili z električnim tokom.

Leta 1911 je umrl ameriški novinar madžarskega rodu Joseph Pulitzer.

Leta 1918 je Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov iz habsburške monarhije kot vrhovni politični predstavnik teh narodov pretrgal vse zveze z Dunajem in razglasil samostojno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Leta 1918 je bila Turčija razglašena za republiko, njen prvi predsednik pa je postal general in vojskovodja Mustafa Kemal Paša, imenovan Atatuerk ali oče Turčije. Atatuerk je bil vodja nacionalnega gibanja, leta 1922 je izsilil umik Grkov iz Male Azije.

Leta 1923 je bila Turčija vzpostavljena kot sekularna republika.

Leta 1925 je Reza Kan zasedel iranski prestol in ustanovil dinastijo Pahlavi, ki je vladala do Homeinijeve revolucije. Iran je bil ustavna monarhija do leta 1979, v islamski revoluciji so vodilno vlogo prevzeli verski poglavarji.

Leta 1929 se je po dokončnem zlomu borze, imenovanem črni torek, začela velika ameriška kriza.

Leta 1940 so se britanske enote izkrcale v Grčiji.

Leta 1941 je Osvobodilna fronta v tedanji ljubljanski pokrajini organizirala plebiscitarno akcijo. Tistega dne je minilo 23 let od razpada Avstro-Ogrske. Prebivalstvo se je odzvalo pozivu, naj med 19. in 20. uro zapusti javne lokale in ceste.

Leta 1945 je odstopil brazilski predsednik Getulio Vargas.

Leta 1955 je ruska vojna ladja Novorosisk v pristanišču Sevastopol zaplula na mino iz druge svetovne vojne.

Leta 1956 je Izrael napadel polotok Sinaj, egiptovska vojska pa se je morala umakniti nazaj čez Sueški prekop.

Leta 1956 je bil po podpisu sporazuma Tanger zopet združen z Marokom.

Leta 1957 je bilo v napadu na kneset ranjenih pet ministrov in premier David Ben Gurion.

Leta 1962 so Združene države Amerike sprostile pomorsko zaporo Kube.

Leta 1964 je bila iz ameriškega muzeja naravne zgodovine v New Yorku ukradena zbirka dragih kamnov, med njimi tudi 565-karatni diamant Indijska zvezda, težek 113 gramov.

Leta 1969 je bila prvič vzpostavljena zveza med dvema računalnikoma prek arpaneta.

Leta 1985 je generalmajor Samuel K. Doe postal predsednik Liberije.

Leta 1990 je v potresu 5,7 stopnje po Richterjevi lestvici v Alžiriji umrlo 30 ljudi.

Leta 1991 je ameriško vesoljsko plovilo Galileo postalo prvo plovilo, ki je “obiskalo” asteroid. To je bil 951 Gaspra.

Leta 1994 je Francisco Martin Duran izstrelil dva ducata nabojev proti Beli hiši. Kasneje so ga obsodili, da je poskušal ubiti predsednika Billa Clintona.

Leta 1998 so izstrelili vesoljsko plovilo Discovery, na njegovem krovu je bil tudi 77-letni John Glenn, ki je tako postal najstarejši človek, ki je odletel v vesolje. Glenn je bil tudi prvi Američan, ki je poletel v Zemljino orbito. To je bilo 20. februarja 1962.

Leta 1998 je letalo turškega letalskega prevoznika, na katerem je bilo 33 potnikov in šest članov posadke in je bilo namenjeno iz Adane do Ankare, ugrabil kurdski ugrabitelj in zahteval, da spremeni smer proti Švici. Letalo je pristalo v Ankari, pilot pa je ugrabitelja prevaral, češ da so pristali v Sofiji, ker morajo napolniti rezervoarje.

Leta 1998 je orkan Mitch dosegel Honduras.

Leta 2004 so na srečanju v Rimu evropski državniki podpisali sporazum o evropski ustavi.