Marlon Brando Jr. se je rodil kot najmlajši otrok Marlonu Brandu starejšemu in njegovi ženi Dorothy.

Mama je bila nadarjena igralka, a je imela težave z alkoholom, zato je bila pogosto odsotna. Vseeno pa je sina spodbujala k igralski karieri. Potem ko so ga vrgli z vojaške srednje šole, se je preselil v New York k sestrama in leta 1944 prvič zaigral na broadwayskih odrskih deskah.

Leta 1953 je za vlogo v filmu On the Waterfront v režiji Elie Kazana dobil svojega prvega oskarja za najboljšo moško glavno vlogo. Drugega je dobil leta 1972 za vlogo mafijskega botra v filmu Boter. Poleg teh je dobil še pet nominacij za najboljšega igralca.

Zaradi njegovega posebnega načina upodabljanja likov in zaradi številnih uspehov ga je Ameriški filmski inštitut imenoval za enega največjih filmskih zvednikov vseh časov.
Njegovo zasebno življenje je bilo pogosto v soju žarometov. Bil je zagret aktivist, še posebno se je boril za pravice severnoameriških indijancev.

Umrl je star 80 let, 1. julija 2004. Zadnja leta je bil zelo bolan - imel je sladkorno bolezen, trpel je za demenco, diagnosticirali so mu raka na jetrih, poleg tega pa je imel tudi težave s srcem.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 33 so križali Jezusa.

Leta 1245 se je rodil francoski kralj Filip III.

Leta 1287 je umrl papež Honorij IV. s pravim imenom Giacomo Savelli. Papež je postal leta 1285.

Leta 1367 se je rodil angleški kralj Henrik IV.

Leta 1559 se je z mirom v Cateau-Cambresisu končala vojna med Španijo in Francijo za prevlado v Evropi.

Leta 1860 so med Sacramentom in Saint Josephom vpeljali poštno zvezo, imenovano "ponny express".

Leta 1881 se je rodil italijanski premier Alcide De Gasperi.

Leta 1882 je Robert Ford v Saint Josephu v ameriški zvezni državi Misuri v hrbet ustrelil izobčenca Jesseja Jamesa in ga ubil. Ford je zato prejel pet tisoč dolarjev nagrade.

Leta 1885 je Gottlieb Daimler dobil nemški patent za svoj izum – avtomobilski motor.

Leta 1895 se je začelo sojenje markizi Queensburyjski, ki ga je s svojimi klevetami sprožil Oscar Wilde. Še preden je bilo sojenja konec, so Wilda priprli, mu sodili zaradi homoseksualnosti in ga zaprli.

Leta 1896 je v Italiji prvič izšel časnik La Gazzetta dello Sport.

Leta 1917 je Vladimir Lenin prevzel vodenje boljševikov med rusko vstajo.

Leta 1922 je Josif Visarionovič Stalin postal generalni sekretar Sovjetske komunistične partije.

Leta 1926 se je rodil ameriški vesoljec Virgil Ivan "Gus" Grissom.

Leta 1930 se je rodil nemški konservativni politik in petkratni nemški kancler dr. Helmut Josef Michael Kohl.

Leta 1932 je umrl nemški kemik in nobelovec Wilhelm Ostwald.

Leta 1934 se je rodila angleška zoologinja Jane Goodall.

Leta 1936 so Richarda Bruna Hauptmanna usmrtili zaradi ugrabitve in umora Charlesa Augustusa Lindbergha III., sina Anne in Charlesa Lindbergha.

Leta 1942 je izvršni odbor OF-a izdal odlok o razlastitvi tujih veleposestnikov.

Leta 1945 so predhodnice Rdeče armade skupaj s skupino Prekmurske brigade vkorakale v Mursko Soboto, naslednji dan pa osvobodile preostali del Prekmurja.

Leta 1948 se je rodil mehiški predsednik Carlos Salinas.

Leta 1948 je ameriški predsednik Harry Truman podpisal Marshallov načrt, s katerim je odobril pet milijard dolarjev pomoči 16 državam.

Leta 1965 so ameriški bombniki prvič bombardirali severni Vietnam.

Leta 1972 so v New Yorku prvič uporabili dva mobilna telefona.

Leta 1974 je v 18 urah 148 tornadov prizadelo 13 ameriških zveznih držav in eno kanadsko provinco. Umrlo je 315 ljudi, okoli 5.500 pa jih je bilo ranjenih.

Leta 1986 je IBM predstavil PC Convertible, njihov prvi prenosni računalnik.

Leta 1996 je ameriško letalo air force 737, na krovu katerega je bil tudi ameriški minister za trgovino Ron Brown, strmoglavilo na Hrvaškem. Umrlo je vseh 35 potnikov.

Leta 1997 so gverilci v alžirski vasi Thalit pobili 52 od 53 prebivalcev.