Staroegipčanska faraonka in kraljica Kleopatra je nekaj dni po porazu, natančneje 12. avgusta, naredila samomor tako, da se je dala pičiti strupeni kači. Kleopatra VII. je bila zadnja pripadnica makedonske dinastije Ptolomejcev in zadnja grška vladarica Egipta.

Med Ptolomejci je bilo več vladaric in princes s tem imenom, vendar je med njimi najbolj znana prav ta. Njen oče je bil Ptolemej XII., mati pa verjetno Kleopatra V. Na prestol je prišla leta 51 pr. n. št. kot sovladarica svojega moža in brata Ptolemeja XIII. Ker se je ptolemejski prestol dedoval po ženski strani, so se morali bratje poročiti s svojimi sestrami, da se je naziv faraona obdržal v isti družini.

Leta 48 pr. n. št. je brat s svetovalci Kleopatro prisilil, da je zapustila Egipt. Deželo je zavzel Gaj Julij Cezar in sodeloval kot posrednik v sporu med Kleopatro in Ptolemejem. V kratki vojni je bil Ptolemej ubit, Cezar pa je Kleopatri vrnil prestol. Njen sovladar je bil drugi brat, Ptolemej XIV. Cezar je v zimi 48 pr. n. št. - 47 pr. n. št. živel v Egiptu in postal Kleopatrin ljubimec. Država je ostala neodvisna, tri rimske legije pa so jo šcitile. Kleopatri se je rodil sin, ki so ga imenovali Ptolemej Cezar (njegov vzdevek je bil Cezarion - mali Cezar). Oče ga ni želel razglasiti za dediča.

Kleopatra in Cezarion sta med letoma 46 pr. n. št in 44 pr. n. št. živela v Rimu in prisostvovala umoru Julija Cezarja. Preden se je vrnila v Egipt, je egiptovski sovladar Ptolemej XIV. skrivnostno umrl. Morda ga je zastrupila Kleopatra, ki je po bratovi smrti za sovladarja postavila Cezariona. Po Cezarjevi smrti je eden od triumvirov, Mark Antonij, leta 42 pr. n. št Kleopatro zaslišal o njeni zvestobi. Tako ga je očarala, da je postal njen ljubimec. Rodili so se jima trije otroci.

V boju za oblast med Markom Antonijem in Gajem Oktavijanom je v bitki pri Akciju z egiptovsko floto pomagala Antoniju. Ko je sprevidela, da bo vojno izgubila, je zbežala v Aleksandrijo, kamor ji je sledil tudi Mark Antonij. Tukaj sta, ko je Oktavijan zavzel Egipt, naredila samomor. Kleopatra se je pustila ugrizniti strupeni kači. Cezariona je kasneje usmrtil Oktavijan. Kleopatrina zgodba je navdihnila mnoge umetnike. Nastali so številni filmi, slike in književna dela s prizori iz njenega življenja.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 1492 se je Krištof Kolumb iz španskega pristanišča Palos odpravil na svoje prvo potovanje, v želji, da bi odkril morsko pot do Indije, Japonske in Kitajske.

Leta 1770 se je rodil pruski kralj Friderik Viljem III.

Leta 1780 je umrl francoski filozof Étienne Bonnot de Condillac.

Leta 1797 je umrl angleški vojaški poveljnik Jeffrey Amherst.

Leta 1816 je bilo iz ozemelj, ki so spadale k Ilirskim provincam, ustanovljeno kraljestvo Ilirija.

Leta 1856 se je rodil avstralski premier Alfred Deakin.

Leta 1860 se je začela druga maorska vojna.

Leta 1867 se je rodil britanski premier Stanley Baldwin.

Leta 1872 se je rodil norveški kralj Haakon VII.

Leta 1900 je bilo ustanovljena družba Firestone Tire and Rubber Company, ki je začela izdelovati avtomobilske gume.

Leta 1903 se je v Monastiru, 150 kilometrov južno od tunizijskega glavnega mesta, rodil tunizijski predsednik Habib Burgiba. Bil je ustanovitelj in predsednik stranke Neo-Destur in vodja nacionalnega gibanja za osvoboditev. Leta 1987 so ga odstavili.

Leta 1914 je Nemčija napovedala vojno Franciji in napadla nevtralno Belgijo.

Leta 1915 se je končala druga soška ofenziva.

Leta 1916 je bil Roger Casement obešen zaradi sodelovanja v irski velikonočni vstaji.

Leta 1916 se je pri Romaniju začela bitka med Veliko Britanijo in Turčijo.

Leta 1918 se je začela zavezniška intervencija pri Vladivostoku.

Leta 1923 se je rodil papež koptske pravoslavne cerkve Šenuda III.

Leta 1923 je John Calvin Coolidge mlajši postal 30. predsednik ZDA.

Leta 1929 je umrl nemško-ameriški izumitelj Emile Berliner.

Leta 1929 je umrl ameriški ekonomist in sociolog Thorstein Bunde Veblen.

Leta 1940 je Italija napadla Britanski Somaliland.

Leta 1944 so zavezniki odrezali del nemške vojske od preostalih enot v Bretaniji.

Leta 1946 se je rodil angleški politik John Whitaker "Jack" Straw.

Leta 1948 se je rodil francoski politik Jean-Pierre Raffarin.

Leta 1958 je ameriška jedrska podmornica Nautilus s plovbo pod ledom dosegla Severni tečaj.

Leta 1960 je afriška država Niger postala samostojna, potem ko je bila od leta 1904 del Francoske zahodne Afrike. Prvi predsednik je postal Hamani Diori, ki je obdržal gospodarske stike s Francijo.

Leta 1972 je ameriški Senat ratificiral sporazum o protibalističnih izstrelkih.

Leta 1975 je ob trčenju Boeinga 707 v goro v bližini maroškega Agadirja umrlo 188 ljudi.

Leta 1977 je umrl ciprski nadškof in predsednik Mihail Khristodulu Muskos - Makarios III.

Leta 1981 je v ZDA začelo stavkati 13.000 kontrolorjev letenja.

Leta 1990 je bilo prekinjeno oddajanje Radia Kuvajt, potem ko so državo dan prej napadli Iračani.