Pri petih letih so mladega Radžendro poslali v Maulavi, da bi se naučil perzijščine. Potem so ga poslali v šolo Čhapra Zila, da bi se dodatno izšolal. Pri 12 letih so ga poročili z Radžvanši Devi, nato pa je odšel v Patno na akademijo R. K. Goša, kjer se je takrat že šolal njegov starejši brat Mahendra Prasad. Kmalu zatem se je prepisal na šolo Čhapra Zila, od tam pa šolanje nadaljeval na univerzi v Kalkuti.

Leta 1902 se je vpisal na Predsedniški kolidž. Trinajst let pozneje je diplomiral iz prava, nato pa študij nadaljeval do doktorata. Že od začetka kariere se je zanimal za boj Indijcev za neodvisnost. Leta 1921 je dal odpoved kot senator univerze in se pridružil Mahatmi Gandhiju, katerega je Prasad občudoval. Svojega sina Mritjundžajaja je prosil, čeprav je bil ta odličen študent, da se izpiše iz šole, in to zato, ker je tudi tako začel bojkotirati zahodnjaški način poučevanja. Mritjundžaja se je vpisal na Bihar Vidjapith, ustanovo, na kateri so poučevali po tradicionalnih indijskih navadah. Sam Radžendra je veliko potoval, se zavzemal za samostojnost, predaval, pomagal v predelih, ki so jih v neurjih poplavile reke. Ko je Bihar 15. januarja 1934 prizadel potres, je bil Radžendra v zaporu. Izpustili so ga dva dni pozneje, sam pa je takoj začel zbirati sredstva za obnovo.

Za predsednika indijskega narodnega kongresa je bil izvoljen na seji v Bombaju oktobra 1934, znova pa je bil izvoljen za predsednika, ko je Netaji Subhaš Čandra Bose leta 1939 odstopil. Ko je Indija postala neodvisna, je bil izvoljen za predsednika novoustanovljene države. Po 12 letih predsednikovanja se je Radžendra odločil, da je čas za pokoj. Na mestu predsednika ga je nasledil Sarvepalli Radhakrišnan. Kmalu po njegovi upokojitvi, v začetku septembra 1962, je umrla njegova žena Radžvanši Devi, sam pa je umrl nekaj mesecev pozneje, 28. februarja 1963.

Leta 1154 je umrl papež Anastazij IV., s pravim imenom Corrado di Subarra.

Leta 1368 se je rodil francoski kralj Karl VI.

Leta 1533 je umrl moskovski princ Vasilij III.

Leta 1818 je Illinois postal 21. ameriška zvezna država.

Leta 1828 je na volitvah za ameriškega predsednika zmagal Andrew Jackson, ki je premagal Johna Quincyja Adamsa.

Leta 1838 se je rodil ameriški meteorolog in astronom Cleveland Abbe.

Leta 1884 se je rodil prvi indijski predsednik Rajendra Prasad.

Leta 1886 se je rodil švedski fizik in Nobelov nagrajenec Manne Siegbahn.

Leta 1888 je umrl nemški optik Carl Zeiß.

Leta 1895 se je rodila avstrijska psihoanalitičarka Anna Freud.

Leta 1900 se je rodil avstrijski biokemik in Nobelov nagrajenec Richard Kuhn.

Leta 1910 je umrla ameriška scientologinja Mary Morse Baker, bolj znana kot Mary Baker Eddy.

Leta 1912 se je s podpisom premirja med Bolgarijo, Srbijo in Črno goro na eni strani ter Turčijo na drugi končala prva vojna na Balkanu.

Leta 1912 je umrl brazilski predsednik Prudente José de Morais Barros.

Leta 1916 je Nemčija ponudila antantnim silam pogajanja o miru. Nemci so za pogajanja postavili nerealne pogoje.

Leta 1918 se je končala zavezniška londonska konferenca, na kateri so se odločili, da mora Nemčija plačati vojno odškodnino.

Leta 1919 je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani (latinsko Universitas Labacensis), najstarejša in največja univerza v Sloveniji.

Leta 1925 se je rodil južnokorejski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Kim Dae Jung.

Leta 1933 se je rodil nizozemski kemik in Nobelov nagrajenec Paul J. Crutzen.

Leta 1944 se je v Atenah šest tednov po osvoboditvi izpod nemških okupatorjev razplamtela grška državljanska vojna, ko je ELAS, frakcija grških komunistov, napadel grško demokratsko vlado in britanske čete.

Leta 1956 so se francoske in britanske enote umaknile iz Egipta.

Leta 1958 je Indonezija nacionalizirala nizozemska podjetja v državi.

Leta 1964 je policija aretirala več kot 800 študentov na univerzi Berkley v Kaliforniji. Študenti so sede protestirali proti vojni v Vietnamu.

Leta 1967 je Cristian Barnard v Cape Townu opravil prvo uspešno presaditev srca. 53-letni pacient Louis Washkansky je umrl 18 dni po operaciji zaradi pljučnice.

Leta 1967 se je luksuzni vlak 20th Century Limited (podoben Orient Expressu) še zadnjič odpravil na pot od New Yorka do Chicaga. Prvič je vlak potnike odpeljal na pot 15. junija 1902.

Leta 1971 so Indijci napadli vzhodni Pakistan.

Leta 1973 je vesoljsko plovilo Pioneer 10 poslalo na Zemljo prve bližnje posnetke Jupitra.

Leta 1976 je Patrick Hillery postal šesti predsednik Irske.

Leta 1984 je v indijskem mestu Bhopalu eksplodiralo v kemični tovarni. Več kot dva tisoč ljudi je umrlo, petsto jih je oslepelo, petdeset tisoč zastrupljenih pa še danes čuti posledice.

Leta 1990 sta na letališču v Detroitu trčili letali McDonnell Douglas DC-9 in boeing 727. Umrlo je osem potnikov in štirje člani posadke.

Leta 1992 so Združeni narodi soglasno sprejeli resolucijo 794, ki je dovolila koaliciji mirovnikov OZN-a, ki so jo vodile ZDA, da ustanovijo UNITAF, ki bi zagotovil humanitarno pomoč in sodeloval pri vzpostavitvi miru v Somaliji.

Leta 1992 je grški tanker Aegean Sea z 80 tisoč tonami surove nafte v tankih potonil v nevihti, ko se je želel približati španskemu mestu La Coruña. Večina nafte je v nesreči iztekla iz tankerja.

Leta 1997 so v Ottawi predstavniki 121 držav podpisali sporazum, ki je prepovedal izdelovanje in razvoj zemeljskih min. Sporazuma pa niso podpisale ZDA, Kitajska in Rusija.

Leta 1999 po 81 dneh in 2.962 miljah je Tori Murden postala prva ženska, ki je sama preveslala Atlantski ocean. Na pot se je odpravila s Kanarskih otokov, pristala pa je na otočju Guadeloupe.

Leta 2004 je Državni zbor Republike Slovenije potrdil novo vlado RS-a.