Carter je zaslužen za odkritje Tutankamonove zlate maske. Foto:
Carter je zaslužen za odkritje Tutankamonove zlate maske. Foto:
Tutankamonova maska
Tutankamonova maska je neprecenljiva. Foto: EPA
Cicero je bil velik govornik.
Napoleon - veliki osvajalec.
Clement Richard Attlee
Nekdanji britanski premier Richard Attlee.
Pošta Slovenije je izdala že veliko različnih znamk. Foto: Pošta Slovenije
Aljasko so ZDA kupile od Rusije. Foto: EPA
Tito je umrl v Ljubljani.

Tutankamon je bil egipčanski faraon iz 18. dinastije, vladal je v obdobju okoli 1333-1323 pr. n. št. Do začetka 20. stoletja, ko je Howard Carter 4. novembra 1922 v Dolini kraljev odkril njegovo grobnico, je bil Tutankamon neznan faraon.

O njegovi vlogi in življenju vemo zelo malo. Njegov oče je bil faraon Ehnaton, ki naj bi bil tudi njegov polbrat. Sam Tutankamon je bil poročen z Ankhesenpaaten, ki je bila hči kraljice Nefertete. Umrl je v sumljivih okoliščinah, star le 18 let.

V njegovi grobnici, ki jo je odkril Carter, je bilo 5.000 predmetov, ki jih danes hrani muzej v Kairu. Grobnica je za arheologijo izrednega pomena, ker je edina do zdaj odkrita faraonova grobnica, ki so jo našli skoraj nedotaknjeno. Tutankamonova mumija, ki jo je Carter odkril 3. januarja 1924, je bila presenetljivo odkritje. Mumificiranje ni ohranilo le njegove kože in kosti, ampak so se ohranili tudi njegovi notranji organi.

Znana pa je tudi njegova zlata maska, ki je prav tako na ogled v muzeju v Kairu. Kot večino kraljev so tudi Tutankamona pokopali v Dolini kraljev. Grobnice teh kraljev, od 18. do 20. dinastije, so izdolbene tudi do 200 metrov globoko.

V Dolini kraljev je več kot šestdeset grobnic, od vseh pa je ostala ohranjena prav Tutankamonova, saj so večino grobnic razdejali roparji, ki so iskali zaklade.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 106 pr. n. št. se je rodil rimski govornik, politik, filozof in pisec Cicero. Bil je republikanec in velik nasprotnik Julija Cezarja ter Gaja Antonija. Ubili so ga 7. decembra 43 pr. n. št.

Leta 1322 je umrl francoski kralj Filip V.

Leta 1437 je umrla Catherine Valoisška, žena angleškega kralja Henrika VI.

Leta 1496 je Leonardo da Vinci neuspešno testiral svojo letalno napravo.

Leta 1521 je papež Leon X. s papeško bulo izobčil Martina Luthra.

Leta 1795 sta Rusija in Avstrija sklenili dogovor o tretji delitvi Poljske.

Leta 1800 je Napoleon ustanovil osebno gardo.

Leta 1815 so Avstrija, Britanija in Francija sklenile vojno zvezo proti Prusiji in Rusiji.

Leta 1829 se je rodil nemški leksikograf Konrad Duden.

Leta 1833 je Velika Britanija prevzela nadzor nad Falklandskimi otoki.

Leta 1852 so na Havaje prispeli prvi Kitajci.

Leta 1868 so na Japonskem ukinili šogunat - sistem oblasti, s katerim so leta 1192 omejili moč cesarja, saj je bila vsa moč združena v rokah šogunov. Konec šogunata ima na Japonskem značaj buržoazne revolucije.

Leta 1875 je umrl francoski enciklopedist Pierre Larousse.

Leta 1879 se je rodila prva dama ZDA Grace Coolidge.

Leta 1881 so v Studencu pri Ljubljani odprli prvo bolnišnico za duševne bolezni na Kranjskem.

Leta 1883 se je rodil Clement Richard Attlee, vodja laburistov in britanski premier od leta 1945 do leta 1951.

Leta 1888 so v observatoriju Lick prvič uporabili refrakcijski teleskop, ki je bil takrat največji teleskop na svetu.

Leta 1899 so v New York Timesu prvič uporabili besedo avtomobil.

Leta 1901 se je rodil predsednik Južnega Vietnama Ngo Dinh Diem.

Leta 1919 so začele izhajati v Sloveniji natisnjene poštne znamke.

Leta 1920 so zadnje ameriške oborožene sile zapustile Francijo.

Leta 1925 je Benito Mussolini izvedel državni udar in v Italiji razglasil fašistično diktaturo. Kot vzrok je izkoristil upor po umoru vodje Socialistične stranke Italije in zagrizenega protifašista Giangiacoma Matteottija.

Leta 1926 se je general Theodorus Pángulos razglasil za grškega diktatorja.

Leta 1930 se je v Haagu začela druga konferenca o nemških vojnih reparacijah.

Leta 1942 je nacistična Nemčija na Norveškem odprla 23 koncentracijskih taborišč.

Leta 1957 je podjetje Hamilton Watch Company predstavilo prvo električno uro.

Leta 1959 je Aljaska postala 49. zvezna država ZDA.

Leta 1962 je papež Janez XXIII. izobčil Fidela Castra.

Leta 1967 je umrl ameriški morilec Leeja Harveyja Oswalda Jack Ruby.

Leta 1977 je bilo odobreno največje posojilo v zgodovini Mednarodnega denarnega sklada. Velika Britanija je kot podporo svoji valuti dobila skoraj štiri milijarde dolarjev.

Leta 1979 je iranski premier Šapur Baktjar obljubil odpravo izrednih razmer v državi, šah Reza Pahlavi pa je pobegnil iz države.

Leta 1979 je umrl ameriški hotelir Conrad Hilton.

Leta 1980 je bil Tito sprejet v ljubljanski Klinični center.

Leta 1981 je umrla albanska princesa Alice.

Leta 1990 se je panamski general Manuel Antonio Noriega predal ameriškim silam, ki so ga prepeljale na Florido, kjer so mu sodili.

Leta 1993 sta Boris Jelcin in George Bush podpisala sporazum, s katerim je bilo predvideno zmanjšanje količine jedrskega orožja za dve tretjini.

Leta 1994 je v letalski nesreči v Sibiriji umrlo vseh 125 potnikov in članov posadke. Umrl pa je tudi en človek na tleh.

Leta 2004 je egipčansko letalo boeing 737 strmoglavilo v Rdeče morje. Umrlo je vseh 148 ljudi v letalu.