Leta 1933 je v Buenos Airesu umrl predsednik Argentine Juan Hipólito del Sagrado Corazón de Jesús Yrigoyen Alem.
Rodil se je 12. julija 1852 v Buenos Airesu in je, preden je začel sodelovati v politiki, delal kot učitelj.

Leta 1891 je skupaj s stricem Leandrom Alemom ustanovil Unión Cívica Radical. Po stričevem samomoru leta 1896 je postal edini vodja zveze, ki se je sprevrgla v vojaško gibanje, šele po letu 1912 pa se je zavzemala za mir. 12. oktobra 1916 je bil izvoljen za predsednika države. Njegov prvi mandat je trajal do 12. oktobra 1922, ko ga je na položaju nasledil Marcelo Torcuato de Alvear. Znova je bil Yrigoyen izvoljen na mesto predsednika 12. oktobra 1928.

Svojega drugega mandata ni končal, saj so ga 6. septembra 1930 z vojaškim udarom odstranili z oblasti. Nasledil ga je José Félix Uriburu. Yrigoyena so priprli v domači pripor in ga nato večkrat zaprli v zapor na otoku Martín García. Umrl je 3. julija 1933 v Buenos Airesu.

Ostali dogodki na današnji dan:

Leta 323 je v bitki pri Adrianoplu (danes Edirne v Turčiji) Konstantin Veliki premagal Lucinija.

Leta 1423 se je rodil francoski kralj Ludvik XI.

Leta 1608 je Samuel de Champlain ustanovil mesto Québec.

Leta 1844 so na Islandiji ubili zadnji par pingvinje vrste velike njorke.

Leta 1866 je v bitki pri Königgratzu (danes Hradec Králové, Češka) Prusija premagala Avstrijo.

Leta 1874 se je rodil sir Apirana Turupa Ngata, politični voditelj novozelandskih Maorov. Veliko je prispeval k izboljšanju odnosa vlade do Maorov.

Leta 1875 se je rodil nemški kirurg Ferdinand Sauerbruh, ki velja za pionirja prsne kirurgije.

Leta 1890 je Idaho postal 43. zvezna država ZDA.

Leta 1909 se je rodil grški ladjar Stavros Spiros Niarhos.

Leta 1918 je umrl turški sultan Mehmed V.

Leta 1935 se je rodil ameriški geolog, astronavt in politik Harrison »Jack« Schmitt.

Leta 1935 je umrl francoski industrialec judovskega rodu André-Gustave Citroën.

Leta 1938 je angleška lokomotiva Mallard z 203 km/h postavila svetovni rekord med parnimi lokomotivami.

Leta 1940 se je začela operacija Katapult, ko se je Churchill odločil za najbolj zoprno, bolečo in nenaravno operacijo v drugi svetovni vojni - za potopitev francoskega ladjevja. Pred začetkom napada so francoskemu poveljniku poslali sporočilo, da se lahko vda in priključi svojo floto britanski v skupnem boju proti sovražniku. Lahko pa ladje zapelje v nevtralna pristanišča Združenih držav Amerike. Poveljnik se je odločil in obe možnosti odklonil. Napad se je začel pozno popoldne pri Mers el-Kebiru. Potopljene so bile tri francoske oklepnice in en rušilec, pri tem pa je umrlo 1200 francoskih mornarjev.

Leta 1961 se je v referendumu, ki so ga izvedli v Alžiriji, 99,97 odstotka volilnih upravičencev odločilo za neodvisnost. Francoski predsednik Charles de Gaulle se je odločil in razglasil neodvisno Alžirijo. Začasna alžirska vlada se je preselila v Alžir in končan je bil osemletni boj za neodvisnost. Francija je v tem boju izgubila 12.000 vojakov in 2.600 pripadnikov pomožnih sil. Alžirija pa je imela kar 141.000 žrtev. Končalo se je obdobje medsebojnih sporov, neovisnost pa je bila tudi uradno razglašena dva dni pozneje.

Leta 1964 je ameriški predsednik Lyndon Johnson podpisal odlok, ki je prepovedoval rasno razlikovanje na javnih mestih.

Leta 1970 je ob strmoglavljenju britanskega letala pri Barceloni umrlo 112 ljudi.

Leta 1988 je ameriška križarka USS Vincennes nad Perzijskim zalivom sestrelila iranski airbus A300 z 290 potniki in člani posadke.

Leta 1998 je umrl ameriški programer Danielle Bunten Berry.

Leta 2001 je ob strmoglavljenju tupoljeva TU-154 ob pristajanju v Irkutsku umrlo 145 ljudi.

Leta 2004 je umrl ruski kozmonavt Andrijan Grigorjevič Nikolajev.