Leta 1954 se je zaposlil v laboratoriju Carla Gustafa Bernharda na inštitutu Karolinska. Le leto dni kasneje se je preselil v ZDA in začel delati na univerzi John Hopkins pod vodstvom Stephena Kufflerja.

Leta 1958 je spoznal Davida H. Hubla in začel sodelovati z njim. Njuno sodelovanje je trajalo več kot 20 let. Leta 1959 se je skupaj s Hublom preselil na univerzo Harvard. Hublove in Wieslove raziskave so zelo razširile znanstveno znanje o delovanju čutil.

Leta 1981 sta bila znanstvenika nagrajena z Nobelovo nagrado za medicino za svoje delo na živcih vidnega polja v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Nagrado sta si razdelila z Rogerjem W. Sperryjem, ki je neodvisno od njiju raziskoval delovanje obeh možganskih polovic. Dokazala sta, da se moč očesnega živca razvije v zgodnjem otroštvu in je na živce kasneje nemogoče vplivati. Njune študije so vplivale na razumevanje in zdravljenje otroške očesne mrene in škilavosti. Njune študije so tudi pomembne pri razvoju študij o dovzetnosti možganov na različne procese.

Leta 1983 se je Wiesel pridružil fakulteti univerze Rockefeller in je leta 1991 postal predsednik univerze. Leta 1998 je odstopil s tega položaja, takrat pa so ga imenovali tudi za častnega predsednika te univerze. Leta 2001 so ga imenovali v odbor narodnega inštituta za zdravje v ZDA, in sicer na položaj svetovalca za raziskave v državah v razvoju, a je imenovanje na ta položaj zavrnil minister za zdravje Tommy Thompson.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1098 so križarji zavzeli Antiohijo (današnjo Antakyo v Turčiji).

Leta 1539 je Hernando De Soto razglasil Florido za špansko ozemlje.

Leta 1621 je Nizozemska zahodnoindijska družba dobila monopol za trgovanje z Novo Nizozemsko.

Leta 1657 je umrl angleški zdravnik William Harvey, ki je odkril cirkulacijo krvi in ugotovil, kakšno vlogo ima pri cirkulaciji krvi srce.

Leta 1723 se je v Cavaleseju na Južnem Tirolskem rodil italijanski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli.

Leta 1761 je angleški izumitelj in poročnik v angleški vojski Henry Shrapnel izdelal prvi šrapnel.

Leta 1789 je začel Alex Mackenzie raziskovati reko v Kanadi, ki je ime dobila po njem - reka Mackenzie.

Leta 1800 se je ameriški predsednik John Adams preselil v Washington. Adams je bil prvi predsednik, ki je živel v prestolnici ZDA. Do selitve v Belo hišo novembra istega leta je Adams živel v penzionu.

Leta 1808 se je rodil Jefferson Davis, med letoma 1861 in 1865 predsednik južnih držav Severne Amerike.

Leta 1841 je umrl francoski kuhar in slaščičar Nicolas Appert, ki je razvil proces konzerviranja hrane.

Leta 1855 se je rodil eden najožjih Leninovih sodelavcev, ruski revolucionar Jakov Sverdlov.

Leta 1865 se je rodil George V., angleški kralj med leti 1910 in 1936.

Leta 1881 je v nizozemskem živalskem vrtu v 55. letu starosti umrl orjaški japonski salamander. Ta salamander velja hkrati tudi za najdlje živečo dvoživko vseh časov.

Leta 1889 je kanadska družba Canadian Pacific Railway dokončala železniško povezavo med kanadsko vzhodno in zahodno obalo.

Leta 1889 je bil dokončan prvi daljnovod v ZDA med elektrarno Willamette Falls in Portlandom v zvezni državi Oregon.

Leta 1899 so v Parizu razveljavili prvi proces proti Richardu Dreyfussu, obtoženemu veleizdaje, in določili datum novega sojenja.

Leta 1904 se je v Washingtonu rodil zdravnik Charles Drew, prvi direktor banke krvi Rdečega križa ZDA. Drew je dokazal, da krvna plazma se ohrani dlje kot kri.

Leta 1929 so razrešili potek meje med Perujem in Čilom.

Leta 1937 se je Wallis Warfield Simpson iz Baltimora poročila z angleškim kraljem Edvardom VIII,, ki je zaradi tega, ker se je poročil z ločenko, abdiciral.

Leta 1940 so nemška letala bombardirala Pariz.

Leta 1942 se je med ZDA in Japonsko začela bitka pri Midwayu.

Leta 1949 je v 79. letu starosti umrl ustanovitelj Bank of America Amedos Peter Giannine.

Leta 1950 sta Maurice Herzog in Louis Lachenal prva priplezala na Anapurno.

Leta 1959 je Singapur dobil notranjo samoupravo, kar je bil prvi korak k popolni neodvisnosti.

Leta 1819 je angleška vzhodnoindijska družba ustanovila trgovsko naselje, leta 1824 pa si je podredila ves otok. Med drugo svetovno vojno so ga zasedli Japonci, po njej pa je znova pripadel britanski kroni. Singapur je postal neodvisen leta 1964 po dveletni združitvi z Malezijo.

Leta 1960 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da imajo vsi obtoženi pravico do odvetnika.

Leta 1962 je v strmoglavljenju boeinga 707 takoj po vzletu z letališča umrlo 130 ljudi.

Leta 1963 je umrl Angelo Giuseppe Roncalli, bolj znan kot papež Janez XXIII.

Leta 1963 je v strmoglavljenju letala DC-7 v Tihi ocean nedaleč od obale Britanske Kolumbije umrl 101 človek.

Leta 1965 je Nasa izstrelila Gemini 4 s prvo ameriško večdnevno človeško odpravo.

Leta 1970 so znanstveniki na univerzi v Wisconsinu prvič ustvarili gen, del kromosoma, ki nosi dedno informacijo. Leta 1909 ga je tako poimenoval danski botanik Johannsen.

Leta 1972 je v Cincinnatiju, v Ohiu, 25-letna Sally J. Priesand postala prva rabinja.

Leta 1973 je na letalski razstavi v Parizu strmoglavilo sovjetsko nadzvočno potniško letalo Tu-144, pri čemer je umrlo 14 ljudi .

Leta 1979 je prišlo do razlitja nafte vrtine Ixtoc I. v Mehiškem zalivu, pri čemer je v morje izteklo tri milijone sodčkov nafte.

Leta 1981 so papeža Janeza Pavla II. odpustili iz bolnišnice, potem ko je bil nanj izveden poskus atentata.

Leta 1989 je kitajska vojska ubila več kot sto študentov, ki so protestirali v Pekingu.

Leta 1991 je izbruhnil japonski vulkan Unzen. To je bil najhujši izbruh kakega japonskega vulkana sploh v zgodovini.

Leta 1997 je Lionel Jospin postal francoski premier.

Leta 1998 je v iztirjenju hitrega vlaka ICE pri kraju Eschede umrl 101 človek.