Janez Pavel II., Karol Józef Wojtyła se je rodil 18. maja 1920 pri Krakovu na Poljskem. Po 455 letih je postal prvi neitalijanski papež in obenem prvi slovanskega porekla.

Rojen je bil na južnem Poljskem v družini nekdanjega avstro-ogrskega častnika. Že v mladosti se je spoznal s krakovsko judovsko skupnostjo in preživel nacistično okupacijo. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije.

Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval v konklavu, ki je po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobičajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II.

13. maja 1981 je nad njim na trgu sv. Petra v Rimu Turek Mehmet Ali Ağca izvedel poskus atentata. Kasneje je papež atentatorja obiskal v zaporu, vsebina njunih pogovorov pa še danes ni znana. Člani teroristične mreže Al Kaida so med njegovim obiskom na Filipinih januarja 1995 pripravljali še en atentat na papeža. Na dan atentata so bili razkrinkani.

Umrl je 2. aprila 2005 po dolgotrajni bolezni. 13. maja 2005 je njegov naslednik Benedikt XVI. najavil, da bo sprožil postopek beatifikacije in tako preskočil običajno petletno obdobje po smrti kandidata. Sam postopek se je pričel 28. junija istega leta.

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1098 so križarji zavzeli Antiohijo (današnjo Antakyo v Turčiji).

Leta 1539 je Hernando De Soto razglasil Florido za špansko ozemlje.

Leta 1621 je Nizozemska zahodnoindijska družba dobila monopol za trgovanje z Novo Nizozemsko.

Leta 1657 je umrl angleški zdravnik William Harvey, ki je odkril cirkulacijo krvi in ugotovil, kakšno vlogo ima pri cirkulaciji krvi srce.

Leta 1723 se je v Cavaleseju na Južnem Tirolskem rodil italijanski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli.

Leta 1761 je angleški izumitelj in poročnik v angleški vojski Henry Shrapnel izdelal prvi šrapnel.

Leta 1789 je začel Alex Mackenzie raziskovati reko v Kanadi, ki je ime dobila po njem - reka Mackenzie.

Leta 1800 se je ameriški predsednik John Adams preselil v Washington. Adams je bil prvi predsednik, ki je živel v prestolnici ZDA. Do selitve v Belo hišo novembra istega leta je Adams živel v penzionu.

Leta 1808 se je rodil Jefferson Davis, med letoma 1861 in 1865 predsednik južnih držav Severne Amerike.

Leta 1841 je umrl francoski kuhar in slaščičar Nicolas Appert, ki je razvil proces konzerviranja hrane.

Leta 1855 se je rodil eden najožjih Leninovih sodelavcev, ruski revolucionar Jakov Sverdlov.

Leta 1865 se je rodil George V., angleški kralj med leti 1910 in 1936.

Leta 1881 je v nizozemskem živalskem vrtu v 55. letu starosti umrl orjaški japonski salamander. Ta salamander velja hkrati tudi za najdlje živečo dvoživko vseh časov.

Leta 1889 je kanadska družba Canadian Pacific Railway dokončala železniško povezavo med kanadsko vzhodno in zahodno obalo.

Leta 1889 je bil dokončan prvi daljnovod v ZDA med elektrarno Willamette Falls in Portlandom v zvezni državi Oregon.

Leta 1899 so v Parizu razveljavili prvi proces proti Richardu Dreyfussu, obtoženemu veleizdaje, in določili datum novega sojenja.

Leta 1904 se je v Washingtonu rodil zdravnik Charles Drew, prvi direktor banke krvi Rdečega križa ZDA. Drew je dokazal, da krvna plazma se ohrani dlje kot kri.

Leta 1929 so razrešili potek meje med Perujem in Čilom.

Leta 1937 se je Wallis Warfield Simpson iz Baltimora poročila z angleškim kraljem Edvardom VIII,, ki je zaradi tega, ker se je poročil z ločenko, abdiciral.

Leta 1940 so nemška letala bombardirala Pariz.

Leta 1942 se je med ZDA in Japonsko začela bitka pri Midwayu.

Leta 1949 je v 79. letu starosti umrl ustanovitelj Bank of America Amedos Peter Giannine.

Leta 1950 sta Maurice Herzog in Louis Lachenal prva priplezala na Anapurno.

Leta 1959 je Singapur dobil notranjo samoupravo, kar je bil prvi korak k popolni neodvisnosti.

Leta 1819 je angleška vzhodnoindijska družba ustanovila trgovsko naselje, leta 1824 pa si je podredila ves otok. Med drugo svetovno vojno so ga zasedli Japonci, po njej pa je znova pripadel britanski kroni. Singapur je postal neodvisen leta 1964 po dveletni združitvi z Malezijo.

Leta 1960 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da imajo vsi obtoženi pravico do odvetnika.

Leta 1962 je v strmoglavljenju boeinga 707 takoj po vzletu z letališča umrlo 130 ljudi.

Leta 1963 je umrl Angelo Giuseppe Roncalli, bolj znan kot papež Janez XXIII.

Leta 1963 je v strmoglavljenju letala DC-7 v Tihi ocean nedaleč od obale Britanske Kolumbije umrl 101 človek.

Leta 1965 je Nasa izstrelila Gemini 4 s prvo ameriško večdnevno človeško odpravo.

Leta 1970 so znanstveniki na univerzi v Wisconsinu prvič ustvarili gen, del kromosoma, ki nosi dedno informacijo. Leta 1909 ga je tako poimenoval danski botanik Johannsen.

Leta 1972 je v Cincinnatiju, v Ohiu, 25-letna Sally J. Priesand postala prva rabinja.

Leta 1973 je na letalski razstavi v Parizu strmoglavilo sovjetsko nadzvočno potniško letalo Tu-144, pri čemer je umrlo 14 ljudi .

Leta 1979 je prišlo do razlitja nafte vrtine Ixtoc I. v Mehiškem zalivu, pri čemer je v morje izteklo tri milijone sodčkov nafte.

Leta 1989 je kitajska vojska ubila več kot sto študentov, ki so protestirali v Pekingu.

Leta 1991 je izbruhnil japonski vulkan Unzen. To je bil najhujši izbruh kakega japonskega vulkana sploh v zgodovini.

Leta 1997 je Lionel Jospin postal francoski premier.

Leta 1998 je v iztirjenju hitrega vlaka ICE pri kraju Eschede umrl 101 človek.

Leta 2001 je umrl Antonio Rudolfo Oaxaca Quinn, ameriški filmski igralec mehiškega rodu.

Leta 2003 je umrl Felix de Weldon, avstrijsko, ameriški kipar.

Leta 2006 Črna gora z deklaracijo razglasi neodvisnost od Srbije.

Leta 2006 se je rodila kneginja Leonore, članica nizozemske kraljeve družine.