Študiral je na Dunaju in v Innsbrucku. Državni izpit za samostojno opravljanje zdravniškega poklica je opravil leta 1753 pri G. van Swietnu na Dunaju, od koder je bil poslan v Idrijo, ki do takrat še ni imela stalnega zdravnika.

Od leta 1754 do 1769 je delal kot rudniški zdravnik v Idriji, tam je utemeljil šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe. Raziskoval je naravo in leta 1760 izdal knjigo Flora carniolica, prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji, v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije.

O tem je Scopoli obvestil Linnéja v pismu 1. septembra 1760. Opisal je tudi poklicne bolezni idrijskih rudarjev in takratno zdravljenje. Idrijo je zapustil leta 1769, ko je postal profesor mineralogije in metalurgije na Rudarski akademiji v slovaški Banski Stiavnici (Chemnitz) na tedanjem Ogrskem.

Skupaj je objavil 21 knjig, med drugim se je ukvarjal tudi z mikologijo. Postal je član številnih uglednih znanstvenih ustanov. V Idriji je živel 15 let, v Stiavnici na Slovaškem pa je bil predavatelj na metalurški akademiji. Umrl je 8. maja 1788 v Pavii, kjer je preživel zadnjih 12 let kot profesor kemije in botanike na univerzi.

In še zanimivosti o Scopoliju: po treh letih študija medicine v Innsbrucku je diplomiral z nalogo O prehrani intelektualcev, toda ker je bilo licenco za državno službo zdravnika splošne medicine mogoče dobiti samo na Dunaju, se je po nekaj letih službovanja pri škofu Firmianu odpravil v stolno mesto še na ta težki državni izpit. Zagovor je trajal šest ur. Opravil ga je z odliko, po nekaterih virih pa naj bi Scopolija takrat poslušala tudi sama cesarica Marija Terezija.

Ko so ga poslali v Idrijo (čeprav naj bi dobil službo v Linzu), kamor je odpotoval skupaj z ženo in hčerko, je na reki Inn njihovo plovilo zadelo v drevesno deblo in se prevrnilo. Na srečo so se vsi rešili, potonila pa je vsa prtljaga s knjigami in zdravniško opremo vred. Podobne nesreče so ga potem spremljale tudi v Idriji, v požaru, ki je uničil njegov dom, je izgubil vse – tudi družino. Leta 1758 se je poročil še drugič, z neko plemkinjo iz Ljubljane.

Njegov biograf Guglia ga je razglasil za prvega "anacionalnega Evropejca" in za "Linnéja avstrijskega imperija".

Drugi dogodki, ki so se zgodili na današnji dan ...

Leta 1098 so križarji zavzeli Antiohijo (današnjo Antakyo v Turčiji).

Leta 1539 je Hernando De Soto razglasil Florido za špansko ozemlje.

Leta 1621 je Nizozemska zahodnoindijska družba dobila monopol za trgovanje z Novo Nizozemsko.

Leta 1657 je umrl angleški zdravnik William Harvey, ki je odkril cirkulacijo krvi in ugotovil, kakšno vlogo ima pri cirkulaciji krvi srce.

Leta 1761 je angleški izumitelj in poročnik v angleški vojski Henry Shrapnel izdelal prvi šrapnel.

Leta 1789 je začel Alex Mackenzie raziskovati reko v Kanadi, ki je ime dobila po njem - reka Mackenzie.

Leta 1800 se je ameriški predsednik John Adams preselil v Washington. Adams je bil prvi predsednik, ki je živel v prestolnici ZDA. Do selitve v Belo hišo novembra istega leta je Adams živel v penzionu.

Leta 1808 se je rodil Jefferson Davis, med letoma 1861 in 1865 predsednik južnih držav Severne Amerike.

Leta 1841 je umrl francoski kuhar in slaščičar Nicolas Appert, ki je razvil proces konzerviranja hrane.

Leta 1855 se je rodil eden najožjih Leninovih sodelavcev, ruski revolucionar Jakov Sverdlov.

Leta 1865 se je rodil George V., angleški kralj med leti 1910 in 1936.

Leta 1881 je v nizozemskem živalskem vrtu v 55. letu starosti umrl orjaški japonski salamander. Ta salamander velja hkrati tudi za najdlje živečo dvoživko vseh časov.

Leta 1889 je kanadska družba Canadian Pacific Railway dokončala železniško povezavo med kanadsko vzhodno in zahodno obalo.

Leta 1889 je bil dokončan prvi daljnovod v ZDA med elektrarno Willamette Falls in Portlandom v zvezni državi Oregon.

Leta 1899 so v Parizu razveljavili prvi proces proti Richardu Dreyfussu, obtoženemu veleizdaje, in določili datum novega sojenja.

Leta 1904 se je v Washingtonu rodil zdravnik Charles Drew, prvi direktor banke krvi Rdečega križa ZDA. Drew je dokazal, da krvna plazma se ohrani dlje kot kri.

Leta 1929 so razrešili potek meje med Perujem in Čilom.

Leta 1937 se je Wallis Warfield Simpson iz Baltimora poročila z angleškim kraljem Edvardom VIII,, ki je zaradi tega, ker se je poročil z ločenko, abdiciral.

Leta 1940 so nemška letala bombardirala Pariz.

Leta 1942 se je med ZDA in Japonsko začela bitka pri Midwayu.

Leta 1949 je v 79. letu starosti umrl ustanovitelj Bank of America Amedos Peter Giannine.

Leta 1950 sta Maurice Herzog in Louis Lachenal prva priplezala na Anapurno.

Leta 1959 je Singapur dobil notranjo samoupravo, kar je bil prvi korak k popolni neodvisnosti.

Leta 1819 je angleška vzhodnoindijska družba ustanovila trgovsko naselje, leta 1824 pa si je podredila ves otok. Med drugo svetovno vojno so ga zasedli Japonci, po njej pa je znova pripadel britanski kroni. Singapur je postal neodvisen leta 1964 po dveletni združitvi z Malezijo.

Leta 1960 je vrhovno sodišče ZDA odločilo, da imajo vsi obtoženi pravico do odvetnika.

Leta 1962 je v strmoglavljenju boeinga 707 takoj po vzletu z letališča umrlo 130 ljudi.

Leta 1963 je umrl Angelo Giuseppe Roncalli, bolj znan kot papež Janez XXIII.

Leta 1963 je v strmoglavljenju letala DC-7 v Tihi ocean nedaleč od obale Britanske Kolumbije umrl 101 človek.

Leta 1965 je Nasa izstrelila Gemini 4 s prvo ameriško večdnevno človeško odpravo.

Leta 1970 so znanstveniki na univerzi v Wisconsinu prvič ustvarili gen, del kromosoma, ki nosi dedno informacijo. Leta 1909 ga je tako poimenoval danski botanik Johannsen.

Leta 1972 je v Cincinnatiju, v Ohiu, 25-letna Sally J. Priesand postala prva rabinja.

Leta 1973 je na letalski razstavi v Parizu strmoglavilo sovjetsko nadzvočno potniško letalo Tu-144, pri čemer je umrlo 14 ljudi .

Leta 1979 je prišlo do razlitja nafte vrtine Ixtoc I. v Mehiškem zalivu, pri čemer je v morje izteklo tri milijone sodčkov nafte.

Leta 1981 so papeža Janeza Pavla II. odpustili iz bolnišnice, potem ko je bil nanj izveden poskus atentata.

Leta 1989 je kitajska vojska ubila več kot sto študentov, ki so protestirali v Pekingu.

Leta 1991 je izbruhnil japonski vulkan Unzen. To je bil najhujši izbruh kakega japonskega vulkana sploh v zgodovini.

Leta 1997 je Lionel Jospin postal francoski premier.

Leta 1998 je v iztirjenju hitrega vlaka ICE pri kraju Eschede umrl 101 človek.