Študiral je v Strasbourgu in Heidelbergu. Doktoriral je leta 1888 na univerzi v Heidelbergu. Leta 1890 je postal član učiteljskega zbora univerze. Bil je ustanovitelj in direktor observatorija v Heidelbergu.

Leta 1891 je opravil pionirsko delo pri fotografskem postopku za iskanje asteroidov na tekočem traku. Skupaj z učenci je odkril veliko asteroidov in kometov. 1891 je pokazal, kako je mogoče napraviti sliko velikega dela neba z daljnogledom tako, da sledimo zvezdam, katerih slike so točke na plošči.

Asteroidi se na njej gibljejo proti zvezdam, njihove slike pa so majhne daljice. Odkritja asteroidov so v naslednjih letih kar deževala, tako da so v vsaki jasni noči odkrili najmanj en asteroid. Wolf je najprej je odkril 323. asteroid Brucia, v naslednjih par letih pa je odkril še več kot 200 drugih asteroidov.

Wolf je odkril dva Trojanca, Nestorja in Priama. Trojanci so večje skupine asteroidov, ki se gibljejo okrog libracijskih točk na enaki oddaljenosti od Sonca kot Jupiter. Leta 1913 je odkril tudi asteroid Alindo, ki pripada družini Amorjev, oziroma k samostojni družini Alindcev.

Wolf je razširil Schwabejeve podatke o ciklu Sončevih peg s tem, da je izbral vsa opazovanja, ki jih je mogel dobiti o tej stvari od Galilea naprej. Potrdil je Schwabejev cikel in določil periodo Sončeve dejavnosti na 11,1 leta, kar se ujema tudi z novejšimi ocenami. Dokazal je tudi, da je Schwabejev cikel dokaj nereden.

Njegove fotografije našega osončja so prvič pokazale njegovo pravo zgradbo. Uvedel je fotografsko določevanje lastnih gibanj zvezd. Odkril je jato galaksij v Berenikinih kodrih.

Leta 1920 je glede na število zvezd dokazal, da obstajajo temne meglice. Odkril je Severnoameriški oblak, ki rahlo spominja na zemljevid Severne Amerike. Poleg tega je tudi prvi opazil Haleyjev komet, ko se je v letih 1909 do 1910 vrnil v bližino Sonca.

Odkril je ali je bil soodkritelj kometov 14P/Wolf in 43P/Wolf-Harrington. Odkril je tudi rdečo pritlikavko Wolf 359 v ozvezdju Leva. Leta 1914 mu je Kraljeva astronomska družba podelila Zlato medaljo. Leta 1930 je prejel Bruceovo medaljo. Po njem se imenuje krater na Luni (Wolf) in tudi asteroid 827 Wolfiana.

Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 2333 pr. n. št. je bilo ustanovljeno kraljestvo Koreja.

Leta 42 pr. n. št. sta se v prvi bitki pri Filipi spopadla Mark Antonij in Oktavijan na eni strani, na drugi pa Brut in Kasij. Bitka se je končala neodločeno.

Leta 1226 je umrl sveti Frančišek Asiški.

Leta 1568 je umrla Elizabeta Valoiška, žena kralja Filipa II. Španskega.

Leta 1574 so ustanovili prvo nizozemsko univerzo.

Leta 1712 je montroški vojvoda izdal odlok o aretaciji Roba Roya MacGregorja.

Leta 1739 je bil podpisan sporazum med Rusijo in Turčijo. S tem je bila tudi uradno končana vojna med obema državama, ki je trajala od leta 1736.

Leta 1778 je britanski kapitan James Cook pristal na obalah Aljaske.

Leta 1789 je današnji dan ameriški predsednik George Washington razglasil za prvi dan zahvalnosti.

Leta 1797 se je rodil Leopold II., veliki vojvoda Toskane.

Leta 1863 je ameriški predsednik Abraham Lincoln razglasil, da bo od tega leta naprej zahvalni dan zadnji četrtek v novembru.

Leta 1889 je bila v Ljubljani ustanovljena Mestna hranilnica ljubljanska.

Leta 1918 sta Nemčija in Avstrija ZDA zaprosili za premirje.

Leta 1918 je Boris III. postal kralj Bolgarije.

Leta 1919 se je rodil ameriški ekonomist James M. Buchanan.

Leta 1923 se je rodil dominikanski politik Edward Oliver LeBlanc.

Leta 1929 je bil na seji ministrskega sveta Kraljevine SHS sprejet zakon o novem imenu kraljevine. Nastala je Kraljevina Jugoslavija.

Leta 1932 je Irak dosegel neodvisnost in postal član Društva narodov.

Leta 1939 so ZDA razglasile nevtralnost v drugi svetovni vojni.

Leta 1940 so v Londonu Belgijci vzpostavili svojo vlado v izgnanstvu.

Leta 1942 so Nemci uspešno izstrelili raketo A4 iz Peeneümndeja v Nemčiji. Ta raketa je bila prvi človeški izdelek, ki je poletel v vesolje.

Leta 1952 je Velika Britanija uspešno testirala jedrsko orožje.

Leta 1962 so Združene države Amerike pričele pomorsko blokado Kube. Kriza na Kubi se je začela, potem ko je Sovjetska zveza na Kubi namestila rakete z jedrskimi naboji. Z njimi naj bi Kubo obvarovali pred ameriškim napadom.

Leta 1962 je iz Cape Canaverala v vesolje poletel Mercury 8. Na njem je bil vesoljec Wally Schirra. Polet je trajal devet ur.

Leta 1981 se je po sedmih mesecih končala gladovna stavka pripadnikov Irske republikanske armade v zaporu Maze v Belfastu. Med stavko je umrlo deset zapornikov.

Leta 1990 je kot samostojna država nehala obstajati Nemška demokratična republika. Priključila se je Zvezni republiki Nemčiji.

Leta 1993 je bilo v bitki pri Mogadišu v Somaliji ubitih 18 ameriških vojakov in okrog 2000 Somalcev, medtem ko so vojaki poskušali zajeti pripadnike organizacije diktatorja Mohameda Farrah Aidida.

Leta 1995 so člani porote odločili, da O. J. Simpson ni kriv umora svoje žene in njenega ljubimca.

Leta 2004 so v Sloveniji potekale četrte parlamentarne volitve.